Petkove kratke (04/2022)

Letošnja zima je prinesla tudi epidemijo poškodb, tudi zelo resnih. Tokrat so morali mediji poročat o hudih nesrečah Egana Bernala, njegovega moštvenega kolega Brandona Rivere, irske prvakinje Imogen Cotter, še vedno pa je v komi Amy Pieters. Najprej slabe novice, potem gremo na boljše.

Egan Bernal okreva, čakata ga še dve operaciji

Že v ponedeljek nas je pretresla grozljiva nesreča Egana Bernala, ki je med treningom s kolesom za kronometer v okolici Bogote s hitrostjo okoli 60 kilometrov na uro trčil v ustavljeni avtobus. Bilo je malo informacij in preveč špekulacij. Zdaj vemo, da je utrpel večkratni zlom desne stegnenice in pogačice, sesedla so se mu pljuča, a najbolj zaskrbljujoča je bila huda poškodba hrbtenice. Ogrožena ni bila le kolesarska kariera, ampak tudi običajno življenje. Prvi operaciji sta bili uspešni, dobro poteka tudi zdravljenje pljuč. Jutri ga čakata še osteosinteza (povezovanje zlomljenih kosti) dlančne kosti in maksilofacialni poseg.

Njegov agent Giuseppe Acquadro je s šampionom že govoril. Bernal ga je spraševal o hudi nesreči Marca Pantanija, ki je bil rojen na isti dan 13. januarja, in je na dirki Milano–Torino trčil v nasproti vozeči avto, kar ga je skoraj stalo kariere. Acquadro je Bernala potolažil, da je Pantani čez dve leti zmagal še Giro in Tour.

Bernal je sicer v Kolumbiji treniral z moštvenimi kolegi Brandonom Rivero, Richardom Carapazom, Danielom Martinezom, Andreyem Amadorjem, Omarom Frailejem in Carlosom Rodriguezom. Voznik avtobusa ni storil prekrška, ob cesti je ustavil potniku, Bernal pa ga je spregledal.

Trenutno se je ob vsem tem skoraj nemogoče pogovarjati, da bo letošnja sezona hudo osiromašena, saj je dejansko še vedno v zraku nadaljevanje kariere, vsaj na takšni ravni, kot jo je imel doslej.

Pidcock opozarja na nevarnosti treninga s kolesom za kronometer

Po Bernalovi nesreči je Tom Pidcock opozoril, da so pogoste nesreče s kolesi za vožnjo na čas tudi posledica ekstremnega aerodinamičnega položaja. Zaradi tega sta omejena vidljivost in reakcijski čas, zato da so lahko konkurenčni, pa na kozi kolesarji trenirajo čedalje več. Lani si je Pidcock zlomil ključnico med treningom s kronometrskim kolesom, ko ga je od strani zadel avto. Britanec je opozoril še na padec moštvenega kolega Bena Turnerja na prologu Tour de l’Avenir.

Bi moral Uci razmisliti o kakih novih pravilih glede kronometrskih koles? Pidcock pravi, da ni potrebe po zaustavljanju napredka, a je pozval k razmisleku, kako na kronometrskih kolesih trenirati bolj varno. Razmislek velja seveda tudi za rekreativce.

Brandon Rivera pristal v isti bolnišnici kot Bernal

Član Ineos Grenadiers je padel le tri dni potem, ko je bil priča Bernalovi nesreči. Več informacij še ni, ve pa se, da si je zlomil in izpahnil komolec ter izpahnil ramo.

Irsko državno prvakinjo Imogen Cotter zbil avto

V okolici Girone, kjer živi, jo je med prehitevanjem drugega kolesarja zbil nasproti vozeči voznik. Kolo je pri tem zlomilo na pol, Imogen pa je utrpela zlom pogačice in podlaktnice. 28-letnica, ki letos dirka za kontinentalno ekipo Plantur-Pura, je zapisala, da je vesela, da je sploh preživela.

Amy Pieters ostaja v komi

Manj sreče je imela nizozemska šampionka, ki je padla med pripravami v Španiji že 23. decembra. Potem ko so jo prepeljali na Nizozemsko, je še vedno v komi, a diha samostojno in njeno stanje je stabilno. Kakšne bodo posledice možganskih poškodb ni jasno, a se napoveduje dolga rehabilitacija.

Canyon-Sram ima razvojno kontinentalno ekipo Generation

Nemška ženska profesionalna ekipa svetovne serije se pohvali s petnajstimi kolesarkami iz enajstih držav. Že lani so predstavili program raznolikosti in vključenosti, s katerim verjetno želijo popraviti vtis, ker je vseh petnajst kolesark belopoltih. Vključno s Chloe Dygert, ki so jo predlani skoraj nagnali iz ekipe, ker je všečkala nekaj rasističnih tvitov.

Nova razvojna ekipa, prva ženska v Evropi, je precej bolj pisana. Christine Kalkschmid, ki je dekleta izbrala, je bila poleg rezultatov pozorna na to, da bodo ambasadorke kolesarstva in programa raznolikosti in vključenosti. Dobila je 239 prošenj kolesark iz 62 držav. Ekipo sestavlja osem kolesark iz sedmih držav in treh celin:

• Agua Marina Espinola Salinas (Paragvaj),

• Llori Sharpe (Jamajka),

• Fatima Deborah Conteh (Sierra Leone),

• Valentine Nzayisenga (Ruanda),

• Olivia Shililifa (Namibija),

• Siti Nur Alia Mansor (Malezija),

• Antonia Niedermaier (Nemčija),

• Ricarda Bauernfeind (Nemčija).

Osemnajstletna Maud Oudeman, zmagovalka Zwiftove akademije, je sicer prišla neposredno v ekipo svetovne serije, a enake možnost bo imela tudi osmerica iz razvojne ekipe. Dirkale bodo z enako opremo kot najboljše in po mojem mnenju celo s privlačnejšimi dresi. Pred njimi je velik izziv, a ne le z vidika dirkanja, pač pa tudi velike življenjske spremembe po prihodu v drugačno kulturno okolje. Seveda niso prve. Letos bo zelo na očeh komaj 21-letni Eritrejec Biniam Ghirmay, ki je po prestopu iz Delka že lani uspešno dirkal za Intermarche-Wanty-Gobert Materiaux, rezultat kariere pa je drugo mesto na svetovnem prvenstvu mlajših članov. In seveda imenitna četrtkova zmaga na dirki Trofeo Alcudia, kjer je za seboj pustil nekaj odličnih šprinterjev.

Naj si o rasizmu misli Chloe Dygert karkoli, prevlada belk in belcev je v kolesarstvu preveč očitna, pa ne iz enakega razloga, kot je očitna prevlada črnk in črncev naprimer v maratonu, ki prevladujejo rezultatsko in ne zato, ker bi imeli boljše možnosti.

Mathieu van der Poel še vedno leži na kavču

Tako je bilo po besedah očeta Adria van der Poela še v začetku tedna. Menda lahko kolesari, vendar tega ne počne, saj so mu predpisali strikten počitek. Oteklina na medvretenčni ploščici, ki je ustavila van der Poela na njegovi drugi dirki letošnje sezone ciklokrosa, naj ne bi bila posledica padca na dirki olimpijskega krosa v Tokiu, ampak težkega dvojnega poletnega programa, ko je dirkal na cesti in z gorskim kolesom.

Dirkanje na februarskih belgijskih klasikah je verjetno že odpisal, prav tako bo težko nared za Strade Bianche, pod vprašajem pa je verjetno tudi Dirka po Flandriji v začetku aprila. Že res, da van der Poel običajno zablesti takoj, ko se pojavi na dirkah – ampak pojavi se s treningom v nogah.

Prihaja gravel triatlon! Samo v Ameriki, kakopak.

Zdaj bodo gravlali tudi triatlonci. Ali bodo gravlerji zaplavali? Ameriška triatlonska zveza USA Triathlon je razglasila serijo osmih dirk in državno prvenstvo, ki bo že 3. junija v Fayettevilleu, prav tam, kjer se ta konec tedna dogaja svetovno prvenstvo v ciklokrosu.

Bojda se bo smelo dirkat z gorskimi kolesi, pravzaprav s kakršnimikoli kolesi, da le niso fiskiji in nimajo aerobarov, ki so na račun estetike in po svoje tudi varnosti dovoljeni na večini kolesarskih gravlerskih dirk. Ali bodo po makadamu tudi tekli? V to se nisem poglabljal. Kakorkoli, triatlonska zveza je v Ameriki prehitela kolesarsko. Ameriški gravlerji še nimajo državnega prvenstva, je pa res, da si ga mogoče niti ne želijo. Vendarle kaže, da so v prvi vrsti vplivneži.

Seveda so se ob novici memerji zabavali kot že dolgo ne, svoj pisker je pristavil tudi vaš najljubši, Troll Cyclist. Izjemoma objavljamo fotografijo triatloncev. Plavajo v blatni vodi.

Štart Vuelte 2023 v Barceloni

Vuelta se bo letos šele četrtič v zgodovini začela izven Španije (1997 v Lizboni, 2009 v Assnu in 2017 v Nimesu). Nazadnje je bil štart v katalonski prestolnici leta 1962, že od 2012 je dirka sploh ni obiskala. O trasi ni znanega še nič, pravzaprav niti ne o barcelonski etapi.

Grand Depart Toura 2023 v Baskiji

Štart Toura se vrača v Baskijo prvič po letu 1992, ko ga je gostil San Sebastian. Tokrat bo to Bilbao, predstavitev ekip bo pred Guggenheimovim muzejem. O vožnji na čas ni govora in tudi šprint bo šele v tretji etapi, ko se dirka vrne v Francijo. Prvi dve etapi bosta naklonjeni baskovskim kolesarjem, svoj plan bo imel gotovo Alaphilippe, vsi kandidati za generalni seštevek pa bodo morali hudičevo paziti, da ne bodo zamočili še preden se Tour zares začne.

Prva etapa 1. julija s štartom v Bilbau vodi po razgibani obali Biskajskega zaliva in zaledju, zadnji preizkus bo strmi vzpon na Pike Bidea (2 km/9 %), do cilja v središču Bilbaoa bo še 10 kilometrov. Skupaj kar 3.300 metrov vzpona!

Štart druge etape bo gostila Vitzoria-Gasteiz, cilj bo v San Sebastianu. Zadnja preizkušnja bo Jaizkibel, a v obratni smeri kot na Klasiki San Sebastian.

Tretja etapa ob obali Biskajskega zaliva bo končno namenjena šprinterjem, cilj bo nekje v Franciji, a še ni določen.

 

Za Valentinovo: nova dirka, andaluzijska Strade Bianche

Dirka Strade Bianche bo letos na sporedu šele šestnajstič, a je po priljubljenosti že ob boku spomenikom. Z makadamskimi odseki so leta 2018 popestrili tudi oktobrsko klasiko Pariz–Tours, a precej manj uspešno. V Andaluziji pa 14. februarja prvič organizirajo dirko prve kategorije, ki ji že pravijo klasika: Clásica Jaén Paraíso Interior. 180-kilometrska trasa ima 3.500 metrov višinske razlike, 40 kilometrov bo makadamskih.

Že prvo leto so privabili šest ekip World Toura, glavni zvezdniki na štartni listi so Alejandro Valverde (Movistar), Miguel Angel Lopez in Aleksej Lucenko (Astana-Kazahstan) in Tim Wellens (Lotto-Soudal). Posnetki dirke bodo verjetno paša za oči, saj trasa vodi med oljčnimi nasadi, ki se zaprostirajo na 1,5 milijona hektarov velikem območju, regiji pa pravijo Mar de olivos (Morje oljk). Za zdaj je še ni na sporedu GCN in Eurosport Playerja.

Clásica Jaén Paraíso Interior bo sicer nekakšen uvod v petdnevno Dirko po Andaluziji Ruta del Sol (2.Pro).

Še ena nova španska dirka: Gran Camino od 24. do 27. februarja

Krize očitno ni. Konec februarja se bo dirkalo še v Galiciji in tudi tam napovedujejo štiri ekipe World Toura: Movistar, Israel-Premier Tech, EF Education-EasyPost in Cofidis. Šlo naj bi za naslednico Dirke po Galiciji, ki je bila zadnjič organizirana leta 2019, a spet na visoki ravni, kategorije 2.1.

Šušlja se o ciklokrosu sredi Londona

Ciklokros postaja čedalje bolj globalen šport in vsaj v tej disciplini je Uci relativno progresiven. V tej sezoni smo dobili prvo pravo sneženo dirko v Val di Sole, naslednjo sezono pa naj bi se zgodila še mestna dirka v Londonu. Datum še ni potrjen, prav tako ne lokacija, a najverjetneje bo v viktorijanskem park Crystal Palace. London sicer ne bi bil prvič prizorišče ciklokrosa na najvišji ravni: že leta so prav v Crystal Palace Parku organizirali svetovno prvenstvo, zmagal pa je Erik de Vlaeminck.

Nicolas Roche novi direktor irske cestne reprezentance

Lani je irski as, dvakratni zmagovalec etap na Vuelti, pri 37 letih zaključil svojo tekmovalno pot v ekipi DSM in se za štos lotil plesa v nekem televizijskem šovu. Baje blesti, sam pa sem mislil, da je na slikah Brad Pitt v mlajših letih. Zdaj pa je sprejel še funkcijo direktorja irske elitne cestne reprezentance. V pokoju torej ni bil dolgo, ampak tudi sicer že nekaj časa opravlja več kot eno službo, saj je tudi lastnik kolesarske trgovine v Corku.

Roglič svetuje hitrostnim drsalcem

Nad filmsko produkcijo Jumbo-Visme nisem ravno navdušen, a zadnji video s Primožem Rogličem je dejansko zabaven, poleg tega pa se je Roglič – za razliko od soigralcev Seppa Kussa, Robrta Gesinka, Stevena Kruijswijka in Edoarda Affinija – izkazal tudi kot kar dober igralec.