Petkove kratke (03/2022)

Philippe Gilbert osemnajstič na Milano–San Remo

Po slabi lanski sezoni bo drugi najstarejši kolesar v svetovni seriji pri 39 letih še zadnjič poskusil, kar ni uspelo nikomur od Eddyja Merckxa in Rogerja De Vlaemincka: osvojiti vseh pet spomenikov. Po zmagah na Dirki po Lombardiji leta 2009 in 2010 ter Liege–Bastogne–Liege leta 2011 se je v drugi polovici svojih tridesetih proslavil še kot specialist za tlakovane klasike. Leta 2017 je zmagal na Dirki po Flandriji in leta 2019 na predzadnjem Pariz–Roubaix. Konec leta se bo upokojil, a upov na zmago na Milano–San Remo še ni opustil.

Že do La Clasicissime bo zbral osemnajst štartov s petimi dirkami na Majorki, Dirko po Provansi, Omloop Het Nieuwsblad, Le Samyn in Pariz–Nica. Sledi Dirka po Kataloniji in ardenske klasike, še desetič pa bo potem nastopil na Touru.

Mu res lahko uspe osvojiti še peti spomenik? Težko. Toda nihče ni verjel niti, da lahko zmaga v Flandriji in na Pariz–Roubaix. Res pa je zdaj še tri oziroma pet let starejši. Na Milano–San Remo je bil tudi že uspešen: leta 2008 in 2011 je bil tretji. Kot precej bolj eksploziven 26- oziroma 29-letnik.

Svoje načrte na Milano–San Remo ima tudi Caleb Ewan

Precej več denarja kot na Gilberta bi bil pripravljen za zmago na prvem spomeniku v sezoni staviti na njegovega moštvenega kolega. Ewan je bil drugi že leta 2018 in lani, ko je presenetil Jasper Stuyven. Na presenečenje letos stavi Philippe Gilbert, ampak presenečenja so presenečenja ravno zato, ker se zgodijo redko.

Vsekakor pa znata biti Gilbert in Ewan učinkovito dvocevno orožje ekipe Lotto-Soudal, ki za obstanek v World Touru nujno potrebuje Ucijeve točke tudi na velikih enodnevni dirkah. In Milano–San Remo je najboljša priložnost.

Ewan bo pred Milano–San Remo šprintal na dirkah po Savdski Arabiji, Združenih arabskih emiratih in od Tirenskega do Jadranskega morja, potem pa ima po manjših, bolj šprinterskih belgijskih klasikah Oxyclean Classic Brugge-De Panne in Gent-Wevelgem v načrtu še Giro in Tour.

Sean Bennett iz propadle Qhubeke-NextHash v China Glory

Rahlo boleča zna biti ugotovitev, da tri ekipe svetovne serije sponzorirajo avtokratski režimi. Kitajska še ni na tem vlaku, a je zdaj dobila že deveto kontinentalno ekipo. Ime China Glory precej spominja na ime Bahrain Victorious. Ekipo bodo vodili nekdanja profesionalca Maarten Tjallingii in Amaël Moinard ter Lionel Marie. Službo pa je dobil tik pred zdajci tudi Sean Bennett, ki je leta 2019 vstopil v svetovno serijo v ekipi EF Education First, izstopil pa z lanskim propadom Qhubeke-NextHash. Poleg njega prihajajo še trije kolesarje iz ekip ranga Pro: Etienne van Empel (prej Vini Zabu), Willie Smit (prej Burgos-BH) in Lucas De Rossi (prej Delko). Polovico 12-članske ekipe sicer sestavljajo Kitajci.

V Franciji bodo dirkali samo še cepljeni

Francoski parlament je namreč sprejel predlog Ministrstva za šport, da bodo smeli profesionalni športniki na francoskih tekmovanjih sodelovati samo, če so cepljeni. Biti morajo polno cepljeni z enim oziroma dvema odmerkoma, po 15. februarju pa bo zahtevan tudi poživitveni odmerek. To bo veljalo že na prvih dirkah, sezona se v Franciji začne 30. januarja z Grand Prix La Marseillaise.

Po decembrski Ucijevi raziskavi naj bi bilo v 75 odstotkih ekip svetovne serije cepljenih več kot 80 odstotkov kolesarjev in osebja, a naj bi bila stopnja precepljenosti precej različna, od pičlih 40 odstotkov pa do stoodstotne. Pri Cyclingnews sem zasledil podatek, da naj bi bilo v ženskih ekipah svetovne serije cepljenih kar 97 odstotkov kolesark, v ekipah serije Pro 86 odstotkov kolesarjev, v moški svetovni seriji pa 79 odstotkov.

Samo cepljeni lahko sicer vstopijo tudi v Savdsko Arabijo, Oman in Združene arabske emirate, kjer bodo dirke februarja. In, kot smo se naučili na primeru Đoković, ne gre brez cepljenja niti v Avstraliji, kjer bo letos svetovno prvenstvo.

Cepil se bo tudi Greg van Avermaet

Belgijski zvezdnik je za slabo lansko sezono je krivil prav cepljenje, kar je po vogalih družabnih omrežij povzročilo precej zabave. Zato so ga belgijski mediji, razumljivo, že gnjavili na to temo. Odgovoril je odločno: »Če ne bi zbolel, bi se že cepil s poživitvenim odmerkom. Vsekakor sem za cepljenje in ne želim, da bi kdorkoli pomislil, da sem nekakšen Đoković.« Prvič bo Belgijec dirkal na etapni dirki Etoile de Besseges.

Karte dala na mizo še Bora-Hansgrohe

Ralph Denk je odslovil Petra Sagana in sprostil prostor, predvsem pa denar za enajst prišlekov. Med njimi je superzvezdnik Sam Bennett, za katerega pravijo, da ima najboljši šprinterski vlak, a še bolj v oči bode seznam asov za etapne dirke: Emanuelu Buchmannu, Maximilianu Schachmannu in Wilcu Keldermanu so se letos pridružili Jai Hindley, Aleksandr Vlasov in Sergio Higuita.

Na Giro naj bi šli s kar tremi kandidati za generalno razvrstitev. Navijače zabava dejstvo, da bosta po letu 2020 na Giru v isti ekipi dirkala na zmago Wilco Kelderman in Jai Hindley. Takrat se nista izkazala s kolegialnostjo, profitiral je Tao Geoghegan Hart, Sunwebov dvojec pa končal na drugem (Hindley) in tretjem mestu (Kelderman). Letos pa bo za rožnato majico dirkal še tretji mušketir, Emanuel Buchmann.

Optimističen je tudi načrt za Tour, kjer bo Sam Bennett po letu 2020 napadal drugo zeleno majico. Za zdaj sta na seznamu pomočnikov Nils Politt in Danny van Poppel, a bo v ekipi skoraj gotovo tudi Ryan Mullen. Za generalno razvrstitev bo dirkal Aleksandr Vlasov, a si bo verjetno delil mesto zaščitenega kolesarja z Maximilianom Schachmannom.

Sergio Higuita? Gre na Vuelto.

Pidcock po sezoni ciklokrosa ne bo počival

Wout van Aert se je letos odločil za bolj konservativno pripravo na pomladanske klasike. Do otvoritve svoje sezone na Omloop Het Nieuwsblad si je tako po belgijskem državnem prvenstvu v ciklokrosu vzel mesec in pol časa za priprave. Tom Pidcock (Ineos Grenadiers) pa ne bo počival. Po svetovnem prvenstvu v ciklokrosu 30. januarja bo na cesti dirkal že na petapni Dirki po Algarveju, ki se začne 16. februarja. Do Gira, kjer ima že v prvi etapi realne možnosti za rožnato majico, bo potem nastopal le še na enodnevnih dirkah. Tako rekoč vseh. Izpustil bo le Pariz–Roubaix. Njegov koledar, potem ko bo ta vikend dirkal v ciklokrosu v soboto in nedeljo ter potem odpotoval v ZDA.

• Dirka po Algarveju (16. - 20. 2.)

• Omloop Het Niwuesblad (26. 2.)

• Kuurne–Bruselj–Kuurne (27. 2.)

• Strade Bianche (5. 3.)

• Milano–San Remo (19. 3.)

• Dwaars door Vlaanderen (30. 3.)

• Dirka po Flandriji (3. 4.)

• Amstel Gold Race (10. 4.)

• Brabantska puščica (13. 4.)

• Valonska puščica (20. 4.)

• Liege–Bastogne–Liege (24. 4.)

• Dirka po Italiji (6. 5.)

Gorskokolesarski program še ni znan, toda sumim, da bo do junija kot prepečen ražnjič. Po svoje ima sicer do Gira le petnajst tekmovalnih dni, a na večini dirk ima realne možnosti za vrhunske rezultate, njegova priprava na to pa ne vključuje ravno odmora. Ni vrag, da mu ne bi uspelo zmagati vsaj enkrat, a gotovo si želi več kot ponoviti lansko zmago na Brabantski puščici.

Bernal se bo na UAE Touru pomeril s Pogačarjem

Egan Bernal je še v Kolumbiji, sezono naj bi nadaljeval na Dirki po Provansi, potem pa bo skušal na Dirki po Združenih arabskih emiratih vzeti mero Tadeju Pogačarju, ki naj bi dirkal šele prvič (po ljubljanskem ciklokrosu). To je dirka, ki jo UAE Emirates preprosto mora zmagat, zato prihaja z zvezdniško ekipo. Ob Pogačarju bodo Rui Costa, Rafal Majka in nova člana ekipe Joao Almeida (lani na tej dirki tretji) in George Bennett.

Na štartni listi so sicer še David de la Cruz (Astana-Kazahstan), Jack Haig (Bahrain-Victorious), Aleksandr Vlasov (Bora-Hansgrohe) in Tom Dumoulin (Jumbo-Visma). A lahko mirno napišem, da bo glavna tema pred dirko spopad med dvema zmagovalcema lanskih grand tourov. Lani je Pogačarju dihal za ovratnik – ali, skoraj bolje rečeno, Pogačar njemu – Adam Yates (Ineos Grenadiers).

Do zdaj sta se zmagovalca zadnjih treh Tourov pomerila le na treh etapnih dirkah. Od teh Bernal ni končal Toura in Dirke po Dofineji leta 2020, na Tirreno–Adriatico pa lani s četrtim mestom ni bil konkurenčen Pogačarju.

Peter Sagan spet trenira, sezono začenja zgodaj

Druga okužba s covidom-19 je za njim in očitno jo je prestal dobro, saj z ekipo TotalEnergies že trenira v Španiji. Sezono naj bi začel 18. februarja na tridnevni dirki Tour des Alpes Maritimes et du Var ter zadnji februarski vikend nadaljeval na Omloop Het Nieuwblad in Bruselj–Kuurne–Bruselj, kjer je bil nazadnje leta 2017 drugi in prvi.

Ambiciozen program ni presenečenje. TotalEnergies si želi v World Tour, zato bodo potrebovali veliko Slovakovih točk. Hvalijo se z eno najboljših ekip za klasike. Niki Terpstra in Sagan sta dobila vsak po en Pariz–Roubaix in Dirko po Flandriji, Edvald Boasson Hagen je bil že peti na Pariz–Roubaix, Niccolo Bonifazio peti na Milano–San Remo, Anthony Turgis četrti na Dirki po Flandriji. Dodajmo vojsko pomočnikov, ki so s Saganom kot rit in srajca, poleg brata Juraja še Daniel Oss in Maciej Bodnar. Seveda jim lahko na prvo žogo očitamo, da so že v letih, a vedno znova pozabljamo, da je Peter Sagan star šele 31 let in da je bil tudi v lanski slabi sezoni na Milano–San Remo četrti, na Giru pa je ob eni etapni zmagi osvojil rožnato majico. Morda je nova ekipa, kjer se bo spet vse bolj vrtelo okoli njega, tisto, kar potrebuje za spopad z Woutom van Aertom, Sonnyjem Colbrellijem in Mathieujem van der Poelom, seveda tudi Julianom Alaphilippom. Oh, in Pidcockom!

Črna kronika: Alexandru Geniezu grozi pol leta pogojne zaporne kazni

Kolesar TotalEnergies naj bi že od februarja leta 2020 izvajal nasilje nad zdaj že nekdanjo ženo Lucie Garrigues. Na sodni obravnavi je nasilje zanikal, priznal pa, da je novembra lani vanjo zalučal telefon. Kar seveda 99,9 odstotkov sveta razume kot nasilje. Pozneje je gospa še dvakrat iskala zdravniško pomoč, enkrat je bila tudi bolniško odsotna iz službe. Spore naj bi povzročili skupni nepremičninski posli, gospa Garrigues je arhitektka. Sodba bo znana v začetku marca. Geniezev program za letošnjo sezono še ni znan, konec leta naj bi se upokojil, v kaki ameriški ekipi pa bi ga verjetno že suspendirali, za vsak slučaj.

Lani se je sicer škandalov lačna polovica kolesarska sveta spraševala kdo je avstralski kolesar, ki naj bi v Andori napadel ženo, a tega k sreči ali pa na smolo ničesar krivih in ničesar dolžnih Avstralcev, ki živijo v Andori, niso izvohali.

Enric Mas bo (edini) kapetan na Touru

Verjeli ali ne, Movistar naj bi na Touru letos nastopil z enim samim kapetanom. To je presenečenje, ne pa tudi, da bo kapetan Enric Mas. Na Vuelti je bil že dvakrat drugi (2018 in 2021), na Touru pa peti (2020) in lani šesti. Že večkrat je dokazal, da je med najmočnejšimi, a tudi najpogumnejšimi borci. Na odru za zmagovalce si želi stopiti na Touru in Vuelti ter ne skriva želje, da bi mu uspelo stopiti na najvišjo stopnico. Seveda je glavno vprašanje, kako se bo spopadel s Pogačarjem in Rogličem. Pravi, da je to zapleteno. Ampak v bistvu ni: »Odgovor je preprosto garati, kolikor je mogoče in potem garati še malo bolj.« Laže rečeno, kot storjeno. Objave na družbenih omrežjih pa nekako namigujejo na to, da je začel Movistar precej resno delat tudi na vožnji na čas.

Valverdejev labodji spev

Mas bo na Vuelti dirkal skupaj z Valverdejem, za katerega ni jasno, kdaj bo končal svojo kariero. Bo po Vuelti poskusil pri 42 letih še na svetovnem prvenstvu v Avstraliji? Prvi njegov cilj bo sicer Liege–Bastogne–Liege, kjer bo lovil že peto zmago. Se ti zdi to nerealno? Lani je bil na ardenskem trojčku Amstel Gold Race, Valonska Puščica in LBL peti, tretji in četrti. Res pa je bil v šporintu v Liegu realno daleč od zmage.

Po klasikah bo nastopil na Giru in na Vuelti, na obeh dirkah pa si želi kake etapne zmage. Na Giru bo sicer kapetan Movistarja Ivan Sosa, ki pri Ineos Grenadiers ni izpolnil vseh pričakovanj, dirka z malo vožnje na čas pa naj bi mu ustrezala.

Posebej noro bi bilo, če bi Valverde zmagal v etapi na Vuelti. Se spomnite Alberta Contadorja na 20. etapi Vuelte leta 2017? Od dirkanja se je pred parado v Madridu poslovil z zmago na Angliruju!

Jani Brajkovič ostaja na sceni. Pravzaprav se vrača.

Pod kariero še ni naredil črte Jani Brajkovič. Potem ko v prejšnji sezoni ni imel pogodbe, bo letos dirkal v dresu srbske kontinentalne ekipe Ferei-CCN Metalac. Ekipo je pred več desetletji ustanovil Radoš Čubrić, udeleženec olimpijskih iger v Münchnu, zdaj pa je vodja ekipe njegov sin Radiša Čubrić. Ekipa je v prejšnjih letih dirkala tudi na slovenskih cestah.

Brajkovič je daleč najbolj izkušen kolesar ekipe, a bolj kot po starosti po bogati karieri. Nikoli ne bomo pozabili njegove zmage na Kriteriju Dofineje leta 2010. Navsezadnje je bil drugi tudi na Dirki po Lombardiji leta 2008, več kot desetletje preden sta se v vrhu na največjih klasikah zasidrala Roglič in Pogačar. Brajkovič rad dirka in še raje prenaša svoje bogate izkušnje, zato je za mlado ekipo velika pridobitev, upajmo pa, da bo v tej sezoni tudi zablestel na kakšni od manjših dirk. In samo od sebe se ponuja vprašanje, koliko časa bo še vztrajal na tekmovalni ravni.

Davide Rebellin, ki je sicer dve sezoni preivel v hrvaški ekipi Meridiana Kamen, bo letos dopolnil 51 let, pa še kar dirka. Leta 2019 je nastopil na Dirki po Sloveniji, lani na Veliki nagradi Kranja.