Petkove kratke (01/2022)

Ob petkih bomo – ko bo šlo vse po sreči – na Rundi objavljali kratek pregled tedenskih novic. Za nekatere morda ne bi bilo nobene škode, če jih ne bi nikoli izvedeli – spet drugih pač ne bi smeli izpustiti. Novica tedna je, da smo dobili novega glavnega favorita za svetovnega prvaka v ciklokrosu. To ni Belgijec. In tudi ne Nizozemec.

Ineos Grenadiers si želijo zmag na klasikah

V intervjuju za Tuttobici je športni direktor Ineos Grenadiers Matteo Tosato zaupal, da si želijo v sezoni 2022 zmago na eni od velikih enodnevnih dirk.

Verjeli ali ne, moštvo z ducatom zmag na tritedenskih dirkah in 28 na krajših etapnih dirkah svetovne serije si lasti le dva spomenika. Leta 2016 je Wout Poels zmagal Liege–Bastogne–Liege, naslednje leto Michal Kwiatkowski Milano–Sanremo. Na manjših klasikah World Toura so osvojili v dvanajstih letih devet zmag, a nazadnje leta 2017 (Kwiatkowski na Stradah Bianche in Klasiki San Sebastian).

Glavni aduti za naslednje leto bodo Kwiatkowski, drugi na lanskem svetovnem prvenstvu Dylan van Baarle, Ben Swift, Luke Rowe in predvsem Tom Pidcock. Anglež je imel lani odlično pomlad, a malo zmag. Na Brabantski puščici (1.Pro) je za las premagal Wouta van Aerta, ki mu je milo za drago še bolj tesno vrnil na Amstel Gold Race.

Če smo že pri Pidcocku … vsako leto je bolj samozavesten

Odlično dirka tudi v tej sezoni ciklokrosa, res pa mu je uspelo premagati van Aerta šele v nedeljo, ko se je Belgijcu takoj po štartu veriga tako nesrečno zapletla, da se je z njo ukvarjal celo večnost. Prejšnji dan, ko se je van Aert po padcu še preobul, je Pidcocka vseeno prehitel. Toda Pidcock je za Velonews napovedal, da bo na cesti že letos dosegel raven van Aerta in van der Poela. Pri tem računa na boljšo vzdržljivost in več izkušenj, kot jih je imel lani, ko je resnici na ljubo prvo leto dirkal na največjih dirkah.

Znana je tudi njegova želja, če že ne kar napoved zmag na treh svetovnih prvenstvih v isti sezoni: v ciklokrosu, gorskem in cestnem kolesarstvu. Tomu ne moremo zaželet drugega kot veliko sreče.

Na bolniški …

Chris Froome se nikakor ne izkoplje iz težav. V svojem vlogu je oznanil poškodbo, ki jo razumem kot sindrom iliotibialnega trakta. Ta je najpogostejši pri tekačih, manj pri kolesarjih. Običajno je vzrok preveliko količino treninga. Po tednu dni popolnega odmora naj bi dva ali tri tedne treniral zmerno, preden bo spet dvignil količino in intenzivnost, to pa bo za več tednov odložilo začetek njegove sezone, ki naj bi se sicer zgodila na Dirki po Ruandi 20. februarja, vrhunec pa si želi … na Touru.

Mathieu van der Poel se je moral zaradi poškodbe hrbta dokončno odpovedati sezoni ciklokrosa. Po imenitnem uvodu v Dendermondeju, kjer je bil drugi, je naslednji dan v Zolderju ves čas izgubljal pozicije in sredi dirke odstopil. Težave s hrbtom ima od padca na olimpijskih igrah, vendar je njegov fizioterapevt opozoril tudi na obremenitve, ki jih je bil deležen zaradi dolgih let dirkanja v vseh treh disciplinah. Se torej že poznajo posledice natrpanega programa, na kar so mnogi opozarjali že lani? A podobne težave naj bi imel to zimo tudi njegov brat David van der Poel, ki naj bi zaradi tega odstopil na ciklokros dirki v Hulstu 2. januarja. David je za Sporzo omenil, da je imel podobne težave skozi kariero tudi njun oče Adrie van der Poel. Mathieu bo po desetih letih prvič manjkal na svetovnem prvenstvu v ciklokrosu, a še vedno upa na aprilske klasike. Oče Adrie je omenil, da ne bo odsoten nekaj tednov, ampak nekaj mesecev. Kar lahko v vsakem drugem jeziku kot slovenčini pomeni tudi dva meseca. A tokrat naj se ne bi silil s prezgodnjo vrnitvijo in raje počival dlje, kot premalo.

Peter Sagan pa je še drugič v letu dni staknil covid-19. Enaka usoda je doletela brata Juraja Sagana. Izpustila bosta predstavitev ekipe TotalEnergies, čaka pa ju pet dni izolacije, če bosta po tem času oddala negativen test. Za slab Saganov začetek lanske sezone smo sicer iskali razlog tudi v covidu-19, ki so ga Juraj, Peter in Erik Baška prebolevali med desetdnevno izolacijo na Gran Canarii. Upajmo, da bo šlo tokrat bolje. Prvič naj bi dirkal na Omloop Het Nieusblad in potem na Milano–San Remo, Dirki po Flandriji in Pariz–Roubaix.

Vse to ni nič v primerjavi s hudimi poškodbami trikratne svetovne prvakinje v madisonu Amy Pieters. Po grozni nesreči 23. decembra med pripravami v Španiji kolesarsa SD Worx ostaja v umetni komi, a so jo v četrtek prepeljali na Nizozemsko. Več o njenem stanju ni znano, ves kolesarski svet pa na različne načine izraža podporo, na Instagramu s ključnikom #staystrongamy.

Tom Dumoulin se vrača na Giro

Jumbo-Visma ima skoraj dovolj zvezdnikov, da bi lahko prišla na Tour z osmimi kapetani, vsekakor pa bodo težko selekcionirali osmerico. Ne vemo če bo tam tudi Tom Dumoulin, zagotovo pa bo štartal na Dirki po Italiji, kjer je leta 2017 zmagal, kljub temu, da je šel vmes na stranišče. Obeta se odličen Giro. Štartali naj bi tudi Miguel Angel Lopez in Vincenzo Nibali (Astana-Kazakstan), Simon Yates (BikeExchange Jayco), Richie Porte, Richard Carapaz, Tao Geoghegan Hart, Tom Pidcock (Ineos Grenadiers), Joao Almeida (UAE Emirates), Alejandro Valverde (Movistar), Nairo Wuintana (Arkea-Samsic), Mikel Landa (Bahrain Victorious) in Thibaut Pinot (Groupama-FDJ).

Ampak ... kaj je Giro brez Pogačarja?

Direktor Gira d’Italia Mauro Vegni je kljub napovedi simpatične zasedbe zvezdnikov slabe volje, ker na dirko ne bo Damiana Carusa in Sonnyja Colbrellija (oba Bahrain-Victorious). Caruso naj bi si po njegovem mnenju zaslužil Giro, potem ko je lani z drugim mestom rešil čast ekipe. Colbrelli pa naj bi imel zaradi zaključka prve etape v Višegradu odlično možnosti za to, da obleče rožnato majico. Oba bosta sicer dirkala na Touru. Ne moti pa Vegnija odsotnost Filippa Ganne – ki bi imel zaradi kronometra v drugi etapi Gira tudi odlične možnosti za rožnato majico –, saj je Italijan dirko že počastil z dvema nastopoma v zadnjih dveh sezonah in obakrat tudi oblekel rožnato majico.

Vegnija lahko po svoje razumemo, če so imeli pri trasiranju prve etape dejansko v mislih Colbrellija. Toda Tour je pač največja tritedneska dirka na svetu, Giro pa druga največja. Tudi zato tam še ne bo Pogačarja, katerega je Vegni še enkrat pozval, naj poskusi v isti sezoni osvojiti rožnato in rumeno majico. Dvojček je po Vegnijevem mnenju vreden več kot zbirati rumene majice leto za letom. Toda še slabše je obleči rožnato in potem izgubiti Tour. Giro bo moral še enkrat vzdržat brez Rogliča in Pogačarja. Tako kot svetovno prvenstvo v ciklokrosu brez van der Poela in van Aerta.

Wout van Aert ne gre v ZDA

Zmagovalec osmih od devetih dirk bo v ciklokrosu zadnjič dirkal na nedeljskem belgijskem državnem prvenstvu, pot na svetovno prvenstvo v Arkansasu pa bo izpustil in se raje temeljito pripravil na pomladanske klasike. Po PCS bo prvič dirkal 26. februarja na Omloop Het Niewusblad.

Svetovno prvenstov bo tako minilo brez dveh najboljših ciklokrosistov, ki sta si razdelila vseh sedem naslovov od leta 2015. Pred njima je bil svetovni prvak Zdenek Štybar. Kaj je svetovno prvenstvo brez dveh velikih zvezdnikov? Odsotnost MVDP je posledica smole, odsotnost WVA pa, paradoksalno, posledica poskusa popularizacije ciklokrosa v ZDA. Publika se bo morala tako zadovoljiti s tretjim najboljšim ciklokrosistom Tomom Pidcockom, ki ima tako vse možnosti, da izpolne prvega od treh delov njegovega velikega cilja.

In, mimogrede: Pidcock bo med državnim prvenstvom v ciklokrosu na moštvenih pripravah. Hočeš nočeš, ciklokros je v kolesarstvu drugorazredna disciplina. Van der Poel je tako za GCN že pred časom postavil na prvo mesto gorsko kolesarstvo, van Aert pa sicer pravi, da je ciklokros njegova prva ljubezen, ampak …

Van Aert gre na Pariz–Nico … Roglič pa tudi.

Rogličev program je še vedno neznanka, vendar pa naj bi bilo potrjeno, da bosta oba z van Aertom dirkala na Pariz–Nici, kjer je Roglič lani zmago spustil iz rok zaradi padca. Bodo poskusili kako je videti, če eden dirka na rumeno in drugi na zeleno majico? Na Dirki proti soncu bosta predvidoma tudi Egan Bernal (Ineos Grenadiers) in seveda lanski zmagovalen Maximilian Schachmann (Bora-Hansgrohe).

Uciju niso všeč dresi ženskih ekip

Mislim, da najboljši moški v točkovanju dirk svetovne serije ne dobi ničesar. Najboljša ženska pa mora nosit vijolično majico. Da, vijolično. Ker vijolična je za punčke. Težava je v tem, da podobno razmišljajo dizajnerji dresov ženskih kolesarskih ekip, ki imajo tudi strašno radi vijolične in rožnate odtenke. Tako je Uci zavrnil oblačila ženske ekipe Bizkaia-Durango, čeprav so njihovi dresi delno rožnato-vijolični že šest let. Še lani Ucija ni motilo, da so na barvo vodilne v svetovni seriji spominjali tudi dresi SD Worx, ki pa je na zahtevo ali prošnjo Ucija za to sezono drese nekoliko spremenil.

Manjšo spremembo Uci zahteva menda tudi od Human Powered Health (prejšnja leta Rally Cycling), ki ima od letos licenco World Team, popolnoma pa je zavrnil drese manjše ženske ekipe Andy Schleck-CP NVST-Immo Losch, ki je potem že narejene drese razprodala skoraj v trenutku. Torej: če ima ekipa licenco svetovne serije, lahko dirka v rožnatih ali vijoličnih dresih. Ekipe nižjega ranga Uci pač zavrne. Kot da zveze že tako nimajo vsi v zobeh.