Končno spet resno dirkanje

Končno! Bali smo se že, da bo šla k vragu cela sezona … zdaj pa se sredi junija začenja kar pri nas doma. Velika stvar za slovensko kolesarstvo!

Kar nekaj znancev mi je poročalo, da že dolgo niso kolesarili toliko, kot letos. Kdor je delal od doma učinkovito in ima srečo, da živi v veliki občini, je imel časa na pretek za kolesarjenje. In ker je bil sicer kar naprej doma, so bili tudi domači veseli, da so se ga sem ter tja znebili za par ur. Ogromno časa pa smo prihranili tudi zato, ker ni bilo dirk. Nismo gledali televizije.

Virtualno dirkanje? Vrnite nam cesto!

Gledali smo prenose virtualnega dirkanja. Spremljali smo tudi everesting, ki nikdar ni bil mišljen kot tekmovanje, vendar se je razvil v točno to. In ugotovili smo, da te stvari nimajo nobene zveze z resnim kolesarjenjem. Kaj si o tem zares misli večina kolesarjev, izvemo samo off the record.

Od Strave in Zwifta naprej je koncept zmag in rekordov raztegljiv kot elastika v pelotonu. Kolesarjenje je šport, kjer se tekmuje mož na moža – in žena na ženo. Ali vsaj ob približno enakem času, na isti trasi in s podporo zanesljivih merilnih inštrumentov. Če ni tako, so, bolj kot dirkanje, zanimive špekulacije po dirkah. In tega smo brali veliko.

Najboljša poteza v zgodovini KZS

Nisem pričakoval, da se bo letos dejansko dirkalo. Ucijev alternativni koledar se mi je zdel kot slaba šala, a ne zaradi neizogibne zgoščenosti in prekrivanja dirk. Enostavno nisem verjel, da je izvedljiva vsaj četrtina plana. Pravzaprav še vedno dvomim.

Potem pa je Kolesarska zveza Slovenije potegnila najboljšo potezo v zgodovini njenega obstoja in samozavestno napovedala državno prvenstvo pred uradno otvoritvijo preostanka sezone. In tudi prepričala Uci, da je dirko dovolil. Pa ne samo to! Dirko bodo prenašali v živo. Ostane nam upanje, da zastonjkarstva vajeni narod ne bo preveč bentil, ker bo ogled stal tistih 5 evrov. Jasno pa je, da bo cel svet gledal Slovenijo, kar je velika stvar.

Državno prvenstvo v vzponu … prvič … in drugič

Slovensko državno prvenstvo je precej čudna dirka, a je vedno zanimivo in tudi letos bo poslastica. Novica, da bodo prvenstvo izpeljali, je prišla prepozno, da bi se lahko kolesarji nanj pripravili oziroma da bi nanj prišli pripravljeni, ker je na sporedu tik pred Tourom.

Marsikdo mi je potarnal, da bi bilo dobro zanj izvedeti prej, ampak vsi so izvedeli ob enakem času in prav zaradi tega bo še bolj zanimivo. Vemo, da Tadej Pogačar leti. V pomoč mu bo Jan Polanc. Pojma nimamo kako gre Primožu Rogliču, ki bo dirkal sam proti vsem, pred prav vsako virtualno dirko pa mu je crknil internet. Jani Brajkovič dobro trenira ne glede na okoliščine, za seboj pa ima tudi ekipo. In tu je številčno premočan Bahrain-McLaren. Zgodi se lahko marsikaj.

Potem ostane upanje, da je okno dovolj veliko, da bodo lahko – glede na nova poročila o rasti okužb – čez teden dni izpeljali še kronometer, ki bo pravzaprav že drugo državno prvenstvo v vzponu. To je morda nenavadno, a je tudi zaradi tega zanimivo, poleg tega pa so kronometri z zaključnim vzponom trend zadnjih let, pa naj nam je to všeč ali ne. Morda bo nekdo nosil majico državnega prvaka v obeh disciplinah.

Dirkanja lačna elita v Komendi

Ampak, najprej … kriterij za Pokal Tadeja Pogačarja. Odlična dirka, kakršnih bi moralo biti več. Naj si mislimo o obrtno-industrijsko-poslovnih conah karkoli že, idealne so za organizacijo kriterijev. Ne gre samo za elito, ampak tudi za mladino, ki lahko po svojih dirkah spremlja idole. In zasedbe kot letos, v Komendi zlepa ne bomo več videli.

Dirkalo je trinajst kolesarjev World Toura iz štirih ekip in še Niccolo Bonifazio iz pro ekipe Total-Direct Energie ter Žiga Jerman, ki je iz razvojne kontinentalne ekipe z eno nogo že prestopil v Groupamo-FDJ. Da je dajala dirka še bolj prestižen vtis je Bahrain-McLaren celo razkazoval avtobus. In zakaj ga tudi ne bi, ko pa je garažiran tako rekoč čez cesto!

Naval gledalcev sicer ni bil tolikšen kot v McDonald’s takoj po odprtju ob sprostitvi ukrepov, a zbralo se je čedno število ljudi, ki so tudi dobro vedeli, za kaj gre. In dobili odlične dirke, ki so jih težko čakali.

Ni ga čez piš vetra, ko mimo pade peloton 50 kilometrov na uro. In čez melodijo račen pred ovinki. In klikanje ob prestavljanju.

To doživimo samo v živo. V nedeljo še enkrat.

Komentarji

Za komentiranje se prijavi

Nov uporabnik?Ustvari račun.