7 začetniških kolesarskih napak

Kar vidite na televiziji, je drug svet. Na domačih cestah ni treba voziti hitro, ker ne gre za dirko, ampak za užitek v gibanju. Verjetno je že jasno, da mora biti kolo dobro vzdrževano ter položaj sedeža in krmila nastavljen tako, da na kolesu ne trpite zaradi ničesar drugega, kot napora samega. Tu pa so še druge napake, ki jih opažamo pri začetnikih.

1 Ves čas v filter

… tako se reče v kolesarskem žargonu, ko gremo na polno. Da se počasi daleč pride pravijo tisti, ki se jim ne mudi. V resnici ni s počasnim kolesarjenjem nič narobe, prav nasprotno: ne napredujemo le s hitro vožnjo, ampak tudi na sproščenih izletih. Mnogi prisegajo na polariziran trening. Povedano preprosto, treninge ali sestavne dele posameznih treningov opravijo bodisi zelo intenzivno bodisi nizkointenzivno – a večino časa manj intenzivno. Zakaj? Ker tako napredujejo.

Za začetek vam seveda ni treba trenirati, a se držite pravila, da ne gonite vedno na polno. Če se boste razmetavali že od doma in vztrajali do odpovedi sistema, boste prišli domov uničeni in za na bolniško posteljo boste še naslednji dan, napredek pa se bo po nekaj tednih ustavil. Naj ne bo cilj čim višja povprečna hitrost. Naučite se kolesariti počasi. Energijo prihranite za vzpon ali sobotno turo. S kolesarjenjem po pameti bo tudi napredek hitrejši.

2 Premalo hrane

Še eden iz zakladnice starih slovenskih pregovorov: prazna vreča ne stoji pokonci. A vseeno kolesarji večinoma jedo občutno premalo in pogosto tudi narobe. Kdor po uri ali dveh kapitalno odpove, je verjetno zagrešil prvo napako (glej zgoraj) in ob tem tudi premalo jedel. Zelo verjetno ga ni zdelala utrujenost, temveč enostavno pomanjkanje energije. Zaloge so namreč omejene: tako kot prej ali slej zmanjka goriva avtomobilu in električne energije telefonu, zmanjka dinamita – oziroma glikogena – tudi kolesarju.

Skrivnost preživetja na zelo dolgih rundah je, da jemo pred, med in po kolesarjenju. Najboljše gorivo pred in med vožnjo je hrana, bogata z ogljikovimi hidrati. Staro kolesarsko pravilo je, da je treba jesti, preden postanemo lačni. Boljše pravilo pa je, da po malem in ob vsaki priložnosti jemo od začetka do konca vožnje. Tako doma tudi ne boste sedli za mizo sestradani in pojedli preveč.

In najboljša stvar pri kolesarjenju? Brez slabe vesti se lahko bašemo s hrano, ki jo odsvetujejo vsi pri zdravi pameti.

3 Premalo pijače

Stari kolesarski mački se radi pohvalijo, da so v železnih časih kolesarstva po pet ur trenirali s pol litra vode. Cenimo izkušnje starih mačkov, ampak … to je bila kapitalna napaka. Ogrožali so zdravje in povrhu vsega šikanirali sami sebe, saj so bili, ne le žejni, ampak tudi slabši in počasnejši. Bidon je na kolesu zato, da pijemo. Dva bidona sta zato, da pijemo več. Gosta mreža bencinskih črpalk in pokopališč je koristna zato, da bidone redno polnimo.

Že ob mili dehidraciji je telo čedalje manj učinkovito. Velja podobno, kot pri hrani: pijemo po malem, a redno, takoj ko začutimo žejo. Na kratkih vožnjah zadostuje voda, na daljših pa je smiselno zmešati energijski napitek, ki vsebuje ogljikove hidrate in, še posebej v vročini, tudi elektrolite.

4 Priklenjen na sedež

Novo reklo: bolje je slabo sedeti kot dobro stati. Že mogoče, a tako kot niti na najboljšem stolu ni pametno osem ur skupaj sedeti za računalnikom, tudi ni dobro cele ture odpeljati sede. Prijatelj je tarnal zaradi bolečin v mednožju in prav nič ni pomagalo, potem pa sem na skupni vožnji ugotovil, da nikoli ne vstane s sedeža. Po njegovem mnenju naj bi bil to znak šibkosti. Joj!

Poganjanje v stoje je seveda energijsko potratno in naporno, vendar je tudi nujno. Ne le takrat, ko je treba pospešiti, pač pa tudi zato, da razbremenimo sedalni predel in razgibamo zgornji del telesa. Sem ter tja torej prestavite prestavo ali dve niže in nekaj sekund poganjajte stoje, ne da bi pri tem povečali intenzivnost. Za sprostitev, zato da razgibate hrbet in da aktivirate mišice, ki sicer počivajo. Izkoristite za to nadvoze ali kratke vzpetine.

5 Spodnjice pod hlačami

To vsi povsod ponavljamo kar naprej, a je vožnja s spodnjicami še vedno pogosta napaka, predvsem med ženskami. To pa zato, ker je – verjeli ali ne – nošenje spodnjic med kolesarjenjem nehigienično. Namen podloge kolesarskih hlač ni le to, da sedimo na mehkem, ampak tudi vpijanje znoj in drugih izločkov v tem občutljivem predelu. Material deluje antibakterijsko in preprečuje mikrobom veselice na občutljivih delih kože.

Poglejmo kaj se zgodi, če nosite spodnjice: zaradi robov in šivov pride do trenja, ki poškoduje kožo. Ker so spodnjice vlažne, z odrgnjenimi predeli sedimo v mlakuži, poseljeni z mikrobi. Rezultat je trpljenje – ne zaradi kolesarjenja, ampak zaradi … gat.

6 Na poti brez rezerve

Mini tlačilka in zračnica morata biti vedno pri roki. Vedno. Ne zanašajte se na dobro voljo ljudi, ki vas imajo radi. Ko jih boste prosili, da vas pridejo iskat v zakotje med dvema vasema, za kateri slišijo prvič, vas bodo imeli manj radi. In ob zakotni cesti sredi ničesar niti ni zabavno čakati. Z nekaj sreče pride mimo dobra, pametnejša in bolje opremljena duša, ampak običajno in tipično ravno takrat ne.

Aha: dobro je, če ste zračnico poskusili zamenjati že kdaj prej, v kontroliranem okolju, sicer bo sredi gozda preveč napeto.

Izgovora ni niti, če se vozite v skupini. Vsak mora imeti svojo zračnico in svojo tlačilko. Ni se pošteno voziti po terenu s 300 grami manj, zanašajoč se na kolega, ki je pripravljen na vse. Sposojeno zračnico se vrne z dvakratnimi obrestmi. Ve se tudi, kdo plača zapitek.

7 Zašmirana noga

Lahko si privoščiš marsikatero neumnost, samo tega ne. Okoli ovinka bodo vedeli, da si novinec. Profesionalnim kolesarjem se zgodi marsikatera napaka, nikoli pa jih ne boste videli z odtisom verige ali zobnika na mečih ali nogavicah. Stran od šmira! Preden se ustavite, je smiselno odpeti levo nogo, ki je ni mogoče zamazati. Če odpnete desno, jo držite stran od podmazanih delov. Počiva se, sedeč na zgornji cevi, torej štangi, praviloma tako, da je desna noga vpeta, podpirate pa se z levo. Če je na tleh desna noga, naj bo daleč stran od pogonskega sklopa. Udoben in varen položaj.

Seveda jih je več kot sedem. Na katero smo pozabili? Kako ste se na začetku kolesarske kariere osmešili vi?