Human Fish Gravel 2021 z dodatno traso

Lani je Human Fish Gravel odpadel zaradi zapletenih pogojev prihoda udeležencev iz tujine, malo pa morda tudi zato, ker ne bi bil mogoč eden bistvenih elementov gravlerskega dirkanja: normalno druženje. To organizatorju, ki je pripravil tako rekoč vse za dirko, ni vzelo poguma in 364 dni pozneje bo šlo zares. Trenutno je prijavljenih 120 kolesarjev iz desetih različnih držav, kar tretjina pa je izbrala najdaljšo, več kot 260-kilometrsko rdečo traso. Pričakujejo sicer vsega skupaj 200 udeležencev in še nekaj tistih, ki ne bodo dirkali, ampak se bodo raje udeležili brezplačnih vodenih tur, ki jih pripravljajo v sodelovanju z Visit Postojna in lokalnimi turističnimi vodniki.

Po novem tri trase

Štart so izpred Postojnske jame prestavili na nekoliko bolj intimno posestvo Gradu Prestranek, kjer bodo predvidoma v soboto razgreli ozračje z zabavno gravlersko dirko na izpadanje na 200 metrov dolgem ovalu. Štartajo štirje, in po dveh kroga v naslednjo rundo napredujeta najboljša. Registracije bodo že v soboto od šeste popoldne dalje in vsaj tistim, ki bodo dirkali na rdeči trasi, bi priporočil, da birokratske zadeve opravijo že dan prej in prespijo v bližini štarta.

Zaradi spremembe štartno-ciljnega prostora bodo trase prilagodili le malenkostno, sledi GPX pa bodo udeležencem poslali do 30. avgusta in s tem poskrbeli za bolj izenačene pogoje. A glavne točke na trasi so znane, s tem pa lahko tudi predvidimo približne proge.

Modra trasa

Novost je slabih 70 kilometrov dolga pot z malo manj kot tisoč metri višinske razlike, ki bo gotovo k udeležbi pritegnila marsikoga, ki mu ni do devetih ur garanja, kolikor naj bi bolj panoramsko usmerjeni porabili na zeleni progi. Iz Prestranka se gre najprej v Razdrto, potem pa pod Nanosom proti Postojni. Sledi vzpon čez Javornike v Pivko in vrnitev v Prestranek pod Osojnico.

Zelena trasa

Iz Postojne vodi ob Cerkniško jezero in pod Javorniki do gradu Snežnik. Tam se zavije proti Mašunu, in do Leskove doline, kjer bo po sedemdesetih kilometrih okrepčevalnica. Pred Mašunom se zavije desno in se mimo Bača spusti v Pivko, potem pa po makadamih v Razdrto. Tam je daljši asfaltiran odsek, preden se čez polja nadaljuje v Postojno.

Rdeča trasa

Ni samo najdaljša, ampak tudi zelo raznolika, saj iz notranjskih gozdov vodi v osrčje Krasa in nad Vipavsko dolino. Ob Cerkniškem jezeru in mimo gradu Snežnik vodi do Leskove doline, enako kot na zeleni progi, potem pa zavije levo in tik ob mejo s Hrvaško. Po planotah nad Ilirsko Bistrico se vozi po travniških poteh s precej strmimi odseki, na katerih bo morda treba sestopiti, v primeru dežja skoraj gotovo.

Po teh poteh se pride na asfaltirano cesto proti Sviščakom. Proga ji sledi 500 metrov v smeri navzgor, potem zavije levo in se spusti v Ilirsko Bistrico. Od Leskove doline do Ilirske Bistrice je približno 40 kilometrov, nikjer pa ni možnosti za okrepčilo, lep čas ni niti telefonskega signala.

V Ilirski Bistrici se začne najdaljši, slabih 10 kilometrov dolg asfaltiran odsek, potem pa se zavije na tehnično najzahtevnejši del proge po starih požarnih cestah pod Slavnikom. To so odročni predeli, vendar je na poti vodnjak. Naslednja priložnost za oskrbo je šele v Kozini, saj se proga izogne vrhu Slavnika. Glavni cesti iz Kozine se priključi kak kilometer pred vrhom.

Iz Kozine se gre v Lipico čez Kokoš – kjer je planinska koča –, ves čas tik ob italijanski meji. Progo so potem speljali kar po asfaltu skozi Lipico, kjer bo druga – in zadnja – okrepčevalnica. Po ožji makadamski cesti se pride na staro avstro-ogrsko cesto Bazovica–Sežana. To bo lep, štirikilometrski odsek po 10 do 15 metrov široki, zglajeni cesti.

V Sežani se na poti proti Štanjelu spremeni podlaga, makadam je bolj grob, a zvožen, tako da naj bi na razgibanem terenu ves čas letelo. Traso so speljali prav skozi središče starega dela Štanjela, od koder se spusti na Vipavsko, a ne prav v dolino, pač pa se med vinogradi in sadovnjaki, vzpenja v Razdrto, kjer se rdeča trasa združi z zeleno – do Postojne potem ni več daleč.

Dolgčas ne bo nikomur

Že številke obljubljajo epsko doživetje: na vseh trasah je več kot osemdeset odstotkov makadama, najdaljši gravel odsek na rdeči progi pa je dolg skoraj 50 kilometrov! Časovni limit je zastavljen kar ostro, a vsaj na najdaljši trasi ne more biti dosti drugače: 12. septembra vzide sonce ob 6:38, zaide pa ob 19:19. Zato je na najdaljši trasi poleg zadnje lučke obvezna tudi prednja.

Predvsem veseli, da so pripravili tudi traso za kolesarje, ki jim ni do ubijanja. Gravlersko dirkanje se razvija v smeri herojskega kolesarstva, kakršno je bilo pred stoletjem cestno kolesarstvo, a je to po drugi strani kolesarska disciplina za vse in vsakogar.

Z nedeljskim spremljevalnim programom pa bo poskrbljeno tudi za spremljevalce. Kaj je hujšega kot deset ali dvanajst ur čakati pacienta, ki se je odločil, da si bo 12. septembra nekaj dokazal? Zato poleg nedeljske gravel runde pripravljajo še kolesarske aktivnosti za najmlajše poligonu in gravel spretnostno rundo.

Štartnina

Več na humanfishgravel.com.