Bo kolesarstvo rešil Netflix?

Dokumentarna serija naj bi izboljšala prepoznavnost kolesarstva in morda privabila k spremljanju prenosov tudi tiste, ki še vedno mislijo, da je ta šport dolgočasen kot Formula 1. Sodelovalo naj bi osem ekip: AG2R-Citroën, Alpecin-Fenix, Bora-Hansgrohe, EF Education-EasyPost, Ineos Grenadiers, Jumbo-Visma, Movistar in Quick Step-Alpha Vinyl. UAE Emirates se ni strinjal s pogoji, a puščajo odprta vrata za prihodnost.

Lefevere sodeluje stisnjenih zob

Po prvih informacijah naj bi bil honorar za sodelovanje 50.000 evrov. Na ekipo. To je seveda drobiž, a lahko očitno Netflix z 200 milijoni naročnikov in organizator Toura ASO stiskata ekipe, ker imajo že tako ali tako težave s prepoznavnostjo. Nihče ne navija za Alpecin-Fenix. Nihče ne bi ob cesti žvižgal van der Poelu, če bi prestopil v Jumbo-Vismo. Kolesarstvo ni fuzbal.

V kolumni za Het Nieuwsblad je vodja Quick Step-Alpha Vinyl Patrick Lefevere soboto razkril, da se snemanje začne že ta teden v njihovi servisni bazi. Lefevere je sprejel ponudbo stisnjenih zob, kot da je raje ne bi: »UAE Emirates, na primer, ne sodeluje in razumem, zakaj. Finančno – vsekakor za ekipe – gre za drobiž. Najprej pobere svoje ASO in, kot običajno, potem ostane bolj malo. Ustno sem obljubil sodelovanje, ampak z zmernim navdušenjem in zadržanostjo. Če se pristojbine za ekipe v prihodnosti ne bodo zvišale, ni vredno.«

Po idealnem scenariju bi Netflixova serije po njegovem mnenju dvignila kolesarstvo na višjo raven in upa, da se bo primerno dvignil prispevek ekipam. Sicer bo, ko zapiše, posnel v prihodnosti svoj lastni dokumentarec.

Plugge in Vaughters zadovoljna

Vodja Jumbo-Visme Richard Plugge je s pozicije predsednika AIGCP (Mednarodnega združenja profesionalnih kolesarskih ekip) ocenjuje, da se bo s serijo povečal doseg tudi regionalnim sponzorjem, ki v največji meri podpirajo Lefeverovo ekipo, a tudi Jumbo-Vismo.

»Veliko se mora spremeniti. Moja vizija je drastično in radikalno spremeniti šport z boljšimi serijami na najvišji ravni. Ideja Netflixa se s tem sklada,« je za Velonews povedal Plugge, ki vljudno sprejema drobiž, a s pogledom naprej: »Ni pomembno, ali dobi ekipa evro ali milijon evrov. Gre za vrednost, ki jo to prinese na dolgi roki.« Ob tem je spomnil tudi na transparentnost športa: »Kolesarske ekipe bomo odprle svoja vrata in pokazale, da smo transparentne in da je to dober in pošten šport.«

Jonathan Vaughters, šef EF Education-Easypost, je v preteklosti že kritiziral poslovni model športa, v katerem ekipe nimajo skoraj nič od televizijskih pravic. A sodelovanje je sprejel z veseljem. »Skoraj me boli, ko rečem, da mislim, da ASO s tem projektom dejansko pomaga športu na splošno, zato sem na tem krovu,« je povedal za Cyclingnews. Plačilo za prvo leto se mu zdi primerno in enako kot Plugge izpostavlja, da je prava vrednost v širšem dosegu za sponzorje. Omeni še razliko med ekipami, ki jih podpirajo z nafto bogate države, ekipami z regionalnimi sponzorji, kot je Quick Step-Alpha Vinyl in tistimi, ki »kot večina ljudi živijo v resničnem svetu, v katerem so pomembni komercialni interesi in številčno občinstvo«. Za ekipe v tem resničnem svetu, pravi, je dogovor dober.

Lefevereja že grabijo za roko

Jumbo-Visma ima izkušnje z dokumentarnimi filmi. Po bolečem Touru leta 2020 so pokazali film Code Yellow, po 2021 Plan B. Dobili smo sicer vpogled v funkcioniranje ekipe, a resnici na ljubo s takim scenarijem laikov ne bi navdušili za kolesarstvo. Prej obratno. V Code Yellow je bilo ob razočaranju po usodnem kronometru slišati namig, da s performansom Tadeja Pogačarja nekaj ni v redu, tako da so mediji takoj pograbili zgodbo o namigovanju na doping. Plan B pa je prikazoval dolgočasno zloščeno podobo ekipe, ki funkcionira bolje od katerekoli družine.

Movistar je s serijama The Least Expected Day požel med kolesarskim občinstvom precej boljše odzive, prihaja že tretja serija. To pa zato, ker izpostavljajo tisto, kar ljudi dejansko zanima, torej spore znotraj ekipe, ki so pri španski ekipi več kot očitni. Seveda pa je vprašanje, kako blizu bodo ekipe pustile ekipo Box to Box Films, ki bo snemala dokumentarec o Touru za Netflix. In kako bo prisotnost kamere vplivale na ekipe same.

Lefevere se zaveda posledic, ki jih prinese kukanje v zakulisje: »Vem kako je s takimi dokumentarci. Vnaprej je dogovorjeno koga in kaj se snema, ampak vedno pride na koncu do iste stvari: ponudiš jim prst in zagrabijo roko. To je pravzaprav že vidno: zavezali smo se k projektu snemanja zakulisja na Touru, naslednji konec tedna – sredi marca – pa bodo snemali v naši servisni bazi. Pojma nimam kakšno zvezo ima to s Tourom.«

Nespodobna ponudba?

Predstavljaj si ponudbo za dodatno službo za drobiž in obljubo, da bo koristila tvoji prepoznavnosti, poleg tega pa se lahko projekt v prihodnje razvije v kaj resnega. V redu, pokličite me torej takrat.

Šefi devetih ekip so očitno bolj ali manj zadovoljni z dogovorom, sicer ga ne bi sprejeli. Vendar je kar zanimivo, da Plugge in Vaughters pravzaprav posredno utrjujeta model financiranja, kot ga poznamo že od nekdaj. Ekipe funkcionirajo skoraj izključno z denarjem sponzorjev, torej so od njih popolnoma odvisne. S 50 tisočaki od Netflixa ne morejo pokriti niti plače kolesarja na minimalni plači (ta je za ekipe svetovne serije več kot 60 tisoč evrov bruto).

V redu, računajo na dvig prepoznavnosti kolesarstva. Z Netflixovo serijo Drive to Survive o zakulisju v Formuli 1 se je menda dvignila priljubljenost športa, a tudi gledanost dirk samih, zlasti v Združenih državah Amerike. Če bi se povečala tudi gledanost športnih prenosov kolesarstva, bi to pomenilo, da bi bile ekipe v prihodnosti udeležene v delitev dobička od televizijskih pravic? Le na največjih dirkah, seveda: organizatorji manjših, tudi dirke Po Sloveniji, dejansko plačujejo za prenose.

Po mojem bi morali vsaj privzdigniti obrvi, ko se zasebno podjetje prikazuje kot odrešitelj, v tem primeru športa. Občutek imam, da je imel v tem sodelovanju najboljše pogajalsko izhodišče Netflix, potem ASO. Nazadnje pa ekipe, ki so zadovoljne z drobižem in samo upajo, da bo nekoč bolje. To je pravzaprav zaskrbljujoče za šport kot tak.

Dokumentarec ali resničnostni šov?

Verjetno se večina bralcev Runde strinja, da je Formula 1 strašno dolgočasen šport. S serijo Drive to Survive so skušali dokazati obratno – ampak, kaj če bi posnetki dogajanja razkrili, da je Formula 1 dejansko dolgočasna? Tako serijo bi gledali prav toliko, kot gledamo Formulo 1.

Seriji Drive to Survive so po Wikipedii očitali vključevanje neresničnih ali iz konteksta vzetih komentarjev in pogovorov med ekipo in vozniki po radijski zvezi, nameščanje določenih prizorov, pripisovanje prevelikega pomena testiranjem in pretirano dramatiziranje ali napačne predstavitve določenih dogodkov ali odnosov znotraj paddocka. Prav to lahko verjetno očitamo kateremukoli dokumentarcu.

Nikoli nisem gledal resničnostnih šovov, a razumem, da gre približno tako: producent izbere ekipo nastopajočih, ki se med izpolnjevanjem določenih nalog na veselje občinstva med seboj žrejo med seboj ali se onegavijo pod rjuhami. Nastopajoče izberejo strokovnjaki po ključu, ki zagotavlja cirkus. Potem se samo še prižge kamere.

Vrnimo se k dokumentarcu Jumbo-Visme Plan B. Večina bi ga ocenila za smrtonosno dolgočasnega. Seveda, saj so se nastopajoči objemali, tako ali tako pa smo mesec dni po Touru že vedeli kakšen bo razplet. Movistar pa ima to srečo, da so hecna ekipa z nenavadnimi taktičnimi odločitvami, ki se ji enkrat zgodi Marc Soler, drugič pa Miguel Angel Lopez. Idealno.

Ni presenetljivo, da je Jumbo-Visma peščici navdušencev prodajala vstopnice za Plan B, ki smo si ga ogledali v hišnem kinu, medtem ko se Movistarjeve serije vrtijo na Netflixu. Priznam pa, da jih nisem videl, ker nisem naročnik Netflixovih storitev.

Mnenje režiserke Haidy Kancler

Bom vendarle plačal naročnino?

Sprašujem se tudi kako lahko vpliva na izbiro postav v ekipah Netflix, ne mislim neposredno, ampak posredno. To se zdi neverjetno, ampak neverjetno je po svoje tudi to, da so se ekipe prodale Netflixu za 50 tisočakov. Internet se že sprašuje ali bi bilo za zgodbo bolje, če bi dirkal Mark Cavendish ali Fabio Jakobsen. Dvomim, da se bo Lefevere oziral na serijo, ki mu gre tako ali tako na živce, ampak ... mogoče se bo pa na to oziral prav on? Kaj, če bo odločitev o sestavi moštva za katerokoli ekipo res težka? Bo jeziček na tehtnici Netflix? To ne bi bilo nujno slabo za Netflix, za šport pač.

Osebno raje vidim, da so žarometi usmerjeni predvsem v šport in manj v to, kar se zdaj dogaja v servisnih bazah ekip, kaj se pogovarjata med masažo Primož Roglič in Jernej Švab ali kako Eusebio Unzue zmerja kolesarje. K sreči je kolesarstvo spet zabavno po zaslugi dogajanja na cesti.

Poleg tega pa tudi nerad plačujem naročnino ponudnikom pretočnih vsebin.