Strava: muziko se plača

Nobenega dvoma ni, da je Strava temeljito spremenila dojemanje kolesarjenja. Vsaka vožnja je lahko postala tekma in pogovori o časih na segmentih so že dolgo stalnica pogovorov ob kavi. Deliti smo se začeli na tiste, ki so s Stravo obremenjeni, karkoli naj bi že to pomenilo, in na tiste, ki niso. In nekako je postalo logično, da je Strava … brezplačna. Čeprav to že dolgo ni res. Pravzaprav ni brezplačna že od leta 2009, ko sta jo Mark Gainey in Michael Horvath ustanovila. Vsaka storitev stane in če je ne plača potrošnik, jo financira tisti na drugi strani daljice.

Kaj se plača?

Brezplačne niso po novem naslednje storitve:

• lestvice na segmentih,

• analiza segmentov in primerjava rezultatov,

• načrtovanje poti Route Builder in

• predlogi tras Route Recommendations.

Strava bo sicer še naprej beležila čase vseh uporabnikov, prav tako bodo ostali zabeleženi vsi pretekli časi, toda videli jih bodo samo naročniki. Zastonjkarjem ostane lestvica najboljših desetih (moških in žensk) in dosežki med aktivnostjo, torej tudi osebni rekordi. Kdor ne bo plačal naročnine, bo še vedno lahko kreiral segmente in videl podatke, kot so razdalja, višinska razlika in naklon.

Prav tako se ne beležijo več podatki, zajeti s tretjimi aplikacijami. Takšnih, ki naj bi to omogočale prek Stravinega programskega vmesnika, naj bi bilo celo 44 tisoč! Še vedno pa bodo lahko ostali brez skrbi uporabniki naprav, ki omogočajo storitev Strava Live Segments, med katerimi izpostavljajo na primer Garmin in Wahoo.

Načrtovanje poti: plačajte ali izberite alternativo

Resnici na ljubo obstajajo boljše aplikacije za načrtovanje poti, vendar pa Strava obljublja izboljšano storitev Route Builder s preglednejšim in bolj informativnim osnovnim zemljevidom. Po novem lahko izriše sistem pot samodejno, če vnesemo ciljno lokacijo. Načrtovanje poti olajša tudi možnost izbire tipa želene podlage in višinske razlike (po podatkih prosto dostopnega zemljevida Open Street Map).

Ko izrisujete pot, je tip podlage izrisan v višinskem diagramu, obenem pa poznamo tudi njegov delež, podobno, kot to že lep čas omogoča Komoot. Res pa je, da gravlerji na podlagi teh podatkov ne vedo ali gre za makadam ali na primer enoslednico, tako da presenečenja ostajajo.

Funkcija iskanja segmentov Segment Explore je po novem vključena v Route Builder, prav tako vroči zemljevid.

Koliko se po novem plača?

Naročnina stane 7,99 evrov na mesec oziroma 5 evrov, če izberete letno naročnino in plačate v enkratnem znesku 59,99 evrov. Torej enako, kot je stal komplet treh storitev Strava Summit, ki je leta 2018 zamenjal model Strava Premium. Je pa res, da je vsak posamezen paket Summit stal 2,99 evra na mesec oziroma 23,99 evrov na mesec.

Za začetek Strava ponuja 60-dnevni brezplačni preizkus, a ga dobite samo, če vnesete podatke kreditne kartice. Če bi radi preprečili nadaljnje stroške, morate 59. dan naročnino preklicati. Običajno se izkaže, da uporabniki na to pozabijo. Večkrat pozabijo.

Zakaj se plača?

S 55 milijoni uporabnikov in tremi milijardami naloženih aktivnosti je postala Strava prevelika, da bi lahko ostala skoraj popolnoma brezplačna. Zaposluje okoli 180 ljudi in hrani ogromne količine podatkov, ki jih je z vsako naloženo vožnjo vse več in več. Zaposleni in hramba podatkov pa seveda za Stravo niso brezplačni. V bistvu je Strava hranila v oblaku naše podatke, ki bi jih sicer na roke vpisovali v excelove tabele ali v zvežčiče – kar pa tudi plačamo, da ne bo pomote.

Na nek način so se pri Stravi dokončno odločili, da gre za plačljivo storitev. Upajo, da bodo pridobili nove naročnike, obenem pa so optimizirali stroške gostovanja oziroma vzdrževanja ogromnih količin podatkov. Obljubljajo pa, da bodo vložili sredstva v razvoj in v izboljšanje storitve.

Uporabniki se res nismo mogli znebiti vtisa, da je razvoj zastal. Iskanje segmentov je mučno, pregledovanje opravljenih voženj tudi, analiza treningov pa omogoča le osnove. Pravzaprav so v zadnjem času predstavljali bolj ali manj kozmetične popravke ali z nekaterimi rešitvami zgolj sledili sicer manj uspešni konkurenci. Dejstvo je tudi, da Strava niti po enajstih letih še vedno ni dobičkonosna. DC Rainmaker je izvedel, da naj bi se zgodba Strave v roku leta dni zaključila, če ne pridobijo več naročnikov oziroma sredstev.

Internet se spreminja

Splet nas je sicer navadil na zastonjkarstvo, zato negativni odzivi po vsem svetu po svoje niso nepričakovani. Res je videti, da so medijske vsebine brezplačne. Vendar niso, vsebine stanejo, plačujejo pa jih običajno oglaševalci.

Videti je, da sta Facebook in Google brezplačna. Vendar nista. Plačujemo ju s svojimi osebnimi podatki, ki jih podjetji prodajata z našim – nekritičnim – privoljenjem. Enako velja za celo vrsto aplikacij na pametnih telefonih.

Strava po drugi strani ne prodaja osebnih podatkov uporabnikov, čeprav bi bili marsikomu zanimivi. Nekaj časa so sicer poskušali z nečim oglaševanju podobnim, vendar v resnici po ekranu ne skačejo oglasi, kot pri mnogih aplikacijah, ki jih naložimo na telefon brezplačno in se jih znebimo samo, če plačamo.

Toda internet se v resnici spreminja in plačljivih vsebin oziroma storitev je čedalje več, saj enostavno ne gre drugače. Posamezne naročnine so res relativno poceni, toda konec meseca se lahko nabere za lep šopek evrov stroškov. Za začetek sta tu ponudnika video vsebin in glasbe, ki nam med drugim krajšata ure, prebite na Zwiftu – še eni plačljivi storitvi. Stane trikrat več kot Strava, a tega ne problematiziramo, tako kot ne problematiziramo naročnin na ponudnike video vsebin in glasbe – ker plačujemo že od začetka. In ker nas navsezadnje zabavajo.

Bosta prevladala firbec in želja biti opažen?

Razlog za srd javnosti je bržkone res tudi v tem, da Strava ob spremembi modela naročnine ni bistveno izboljšala storitve. Razen načrtovanja poti. Toda že zdaj so Strava Route Builder uporabljali redki in verjetno bodo mnogi obstoječi uporabniki preprosto pogledali k brezplačni konkurenci. Nekateri iz principa. Bistvo Strave je pač še vedno socialna komponenta, pravzaprav princip družbenega omrežja.

Strava igra po svoje tvegano igro, vendar jim očitno ne preostane drugega. Zanimivo bo videti, koliko časa bodo uporabniki trmasto vztrajali. Se bodo zadovoljili s funkcionalnostmi sledenja aktivnosti, ki jih že dolgo ponujajo mnoge druge aplikacije oziroma proizvajalci števcev? Ali bodo prej ko slej popustili radovednosti, stisnili zobe, plačali naročnino in temeljito preverili, kako zadeve stojijo na hišnem segmentu?