Za kolesarstvo si je treba čas vzet

Ste pogrešali dirkanje? Zdaj ga je toliko, da je nemogoče slediti. Kolesarstvo je potratna dejavnost.

Pixabay

Potratna tako ali drugače. Finančno in časovno. In ne glede na to, ali zabijamo čas na kolesu, ali pred televizorjem. Spomladi kljub dolgčasu nismo gledali niti virtualnih dirk, zdaj pa pravim ljubiteljem kolesarstva zmanjkuje časa za kolesarjenje.

Danes na sporedu: tri dirke, ki jih ne smete zamuditi

Uci je pripravil čedno zgoščen štirimesečni program dirkanja, s katerim se nekako vračamo v klasične čase, ko se je na najvišji ravni dirkalo izključno v Evropi. Drugače verjetno ne bi šlo niti logistično: ekipe bodo redno nastopale na treh dirkah hkrati.

Samo za primer: Jumbo-Visma je bila danes na Milanu–San Remo, Dirki po Poljski, Dirki po Češki in z ekipo za Tour še na Tour de l’Ain. Od 27 članov ekipe bi jih dirkalo 26, če ne bi Dylana Groenewegna suspendirali. Če bi na dirki Milano–San Remo dirkale sedemčlanska moštva, kot običajno, bi bili zaposleni prav vsi iz Jumbo-Visme. Še bolj pa bo do zime garalo osebje.

Lahko pa ni niti ljubiteljem kolesarstva. Od kolesarjev ali maserjev vsaj nihče ne pričakuje, da bodo na dveh dirkah hkrati. Kot da ne bi bilo dovolj težko gledati naenkrat že Dirko po Poljski in Milano–San Remo, sta šli Jumbo-Visma in Ineos še na Tour de’l Ain, dirko, katere rezultate smo doslej preverili samo na ProCyclingStats, zdaj pa je tam zbrana celo močnejša konkurenca, kot kadarkoli na dirki Po Sloveniji.

Snooker ostaja del kolesarstva

Še sreča, da z možnostjo ogleda z zamikom nismo več obsojeni na ogled v živo ali na skrajšane posnetke ob nečloveško poznih urah. Res pa je, da zdaj za spremljanje kolesarstva ne porabimo samo veliko časa, ampak še veliko denarja. Ker nimam in nočem imeti televizorja, me bo sezona dirkanja letos stala slabih 45 evrov, in še to s popustom.

Plačujem za Eurosport Player, zdaj pa sem se iz gole radovednosti – in ker so me prepričali s ceno za zgodnje ptiče – naročil še na GCN-ov Race Pass.

Eurosport Player in GCN Race Pass sta pravzaprav skoraj eno in isto – s Carltonom Kirbyjem vred. Ko zaradi posnetka snookerja zamuja prenos v živo na Eurosportu, domu kolesarstva, kot se hvalijo, zamuja tudi na GCN Race Passu. Tako lahko nekaj minut za svoj denar spremljamo prekleti snooker, pa ne v živo, ampak posnetke starih turnirjev. Britanci so morda postali kolesarski narod, ampak brez snookerja ne gre.

Koliko plačate za kolesarske storitve?

Ampak, boljšega verjetno ne bomo dobili. GCN naj bi nam serviral še oddaje z analizami dirk, ampak kdo bo imel letos čas gledati še to? Kar je najbolje pa je, da bodo prenašali tudi nekatere dirke v ciklokrosu, ki smo ga sicer lani še gledali brezplačno in tudi brez oglasov na njihovem kanalu GCN Racing na Youtubu. Čez zimo so očitno ugotovili, da smo potencialni plačniki dovolj mehki za to, da smo pripravljeni tudi plačati. In plačujemo čedalje več.

Pravi ljubitelj kolesarstva zapravi na leto 260 evrov – 180 evrov za Zwift (če zvifta celo leto), 60 evrov za Stravo in 20 evrov za GCN Race Pass, ki pa se bo menda podražil na cent manj kot 40 evrov.

Mimogrede: Zwift očitno razmišlja, da bi storitve podražil in to vse do 40 evrov na mesec, varčnim, ki bi plačevali manj, pa bi odvzeli nekaj funkcionalnosti. Dodajte še naročnino na ponudnika video in glasbenih vsebin, ki jih spremljate med zviftanjem. To je že toliko denarja, da ga je mogoče izpuliti samo elegantno, skoraj prikrito, neposredno s kreditne kartice.

Seveda pa za svoj denar dobimo ogromno ur zabave – in to skoraj brez nadležnih posnetkov najboljših potez Ronnieja O’Sullivana. Prav je, da se dobre vsebine plača. Noro se mi zdi, da bi zaradi nekaj evrov iskal streame in potem dirke gledal v skromni resoluciji in s komentarjem v flamščini.

Kolesarska sobota

Za vraga mi pa ni jasno zakaj ne morem gledati GCN-ovih športnih vsebin na računalniku. Samo zaradi tega ne bom kupil pametnega televizorja, ker za svoj denar ne morem spremljati športa še na računalniku, pa moram plačevati tudi za Eurosport – kjer, resnici na ljubo, v normalnih časih občasno pogledam še kak teniški dvoboj in morda še kaj.

Kolesarstvo gledam najraje na računalniku zato, ker imam pred seboj skoraj toliko podatkov, kot Kirby. Običajno gledam v tri zaslone. Na enem je slika dirke, na drugem osnovni podatki o njej, na telefonu pa pregledujem stanje v živo, običajno na ProCyclingStats. Poleg tega, da je kolesarstvo časovno in finančno potratno, je namreč tudi strašansko zapleteno.

Danes sem za vse, kar je povezano s kolesarstvom, že porabil slabih osem ur: zjutraj sem pregledal novice o tem športu, potem sem slabi dve uri gledal včerajšnji dirki, ker včeraj nisem imel časa, tri ure sem gledal Tour de l’Aine in Milano–San Remo, eno uro sem se ukvarjal z vzdrževanjem kolesa, dobro uro sem pisal to kolumno … zdaj grem za poldrugo uro na kolo in zvečer si bom med likanjem srajc v miru pogledal še razplet Dirke po Poljski.

In z obilico sreče bo tako do novembra.

Komentarji

Za komentiranje se prijavi

Nov uporabnik? Ustvari račun.