Spet ta everesting

George Mallory si je everesting zamislil v spomin na preminulega deda, ki je umrl pod Mount Everestom leta 1924. V spomin nanj se je 70 let po njegovi smrti George s kolesom osemkrat vzpel na avstralsko goro Donna Buang. Zamisel je prevzel Andy van Bergen, sprva kot izziv za zanesenjake, ki so se spraševali, ali zmorejo. Le nekaj let pozneje je videti, da zmore vsak. In da je everesting tisto, kar mora narediti vsak pravi kolesar pred smrtjo.

Počasi se vzpostavljajo standardi

Zdaj ni več vprašanje, ali sploh zmoremo, temveč kako hitro zmoremo. Nekdanji profesionalec, zdaj eden najbolj gobčnih kolesarskih upokojencev Phil Gaimon, je prvi opravil hitreje kot traja običajen delovnik, ampak že čez štiri dni je njegov rekord podrl Keegan Sweenson, ameriški prvak v olimpijskem krosu. Vsekakor je to vrhunski dosežek, ampak vedeli smo, da bodo everesting v prave okvire postavili šele profesionalci World Toura.

Letos jim je bilo po prekinitvi sezone dolgčas in sem ter tja se je kdo lotil izziva. Giulio Ciccone (Trek-Segafredo) je morda naredil najbolj noro akcijo med vsemi in za to mu ni bilo treba niti zapustiti domačega balkona. Med karanteno se je kar v Monaku desetkrat virtualno vzpel na Alpe du Zwift in tako nabil celo več kot 10 tisoč metrov višinske razlike.

Ampak, everesta se na prostem. Pričakovali bi, da se bosta Emanuel Buchmann in Lachlan Morton lotila zadeve s skoraj znanstvenim pristopom, ki – vsaj navidez, če že ne v resnici – krasi kolesarske ekipe najvišje ravni. Ampak, ne. Buchmann niti ni dobro prebral pravil, Morton pa se je v prvem poskusu uštel, preveč zaupal števcu, in prevozil premalo. Ko je poskusil drugič, pa je rekord izboljšal za 11 minut.

Lachlan Morton je specialist za vzpone, na Dirty Kanzi in drugih gravlerskih dirkah pa je v preteklosti dokazal, da je trpežno bitje, ki lahko goni tudi več kot deset ur. Že res, Lachlan ni med najhitrejšimi klancarji, ampak sedem ur kolesarjenja gor in dol zahteva več kot samo dober VO₂max. Zato smo lahko domnevali, da bo rekord pred skorajšnjim zagonom preostanka sezone vzdržal nekaj časa.

Nikoli ne odpišite El Pistolera

Upokojenim profesionalcem, ki radi vozijo kolo, je verjetno treba odsvetovati direktorske službe v profesionalnih ekipah. Ker športni direktorji enostavno nimajo dovolj časa za kolesarjenje. Bolje je uživati sadove svojega preteklega dela v komentatorski vlogi, če imajo za to kaj talenta, ali poskusiti srečo z ustanovitvijo še ene znamke koles, ki je »zares narejena po meri kolesarja«.

Alberto Contador je upokojenec, seveda pa ni običajni upokojenec. Star je 37 let, manj kot Alejandro Valverde. Dirkati je nehal šele pred dvema letoma, ko je bil še vedno sposoben zmagovati in je to tudi dokazal s slavjem na zadnji etapi Vuelte pred parado v Madridu – na Angliruju! Pravzaprav na zadnji njegovi tekmi. Le kaj mu je torej treba everestati? Ampak, bolje to, kot buriti duhove na kakih tekmovalno-rekreativnih maratonih.

No, za everesting Contador ni izbral nove Trekove Emonde. Ljubezen s Trekom je očitno končana, saj Contador v sodelovanju z Ivanom Bassom ustanavlja znamko koles Abikes. Eno tistih, ki je »zares narejena po meri kolesarja«. Verjetno bosta oba trdila, da lahko končno vozita kolo, kakršno sta si vedno želela.

In le kdo si ne bi želel klasično oblikovane specialke – morda v bolj diskretni barvi – z Lightweightovimi obročniki in komponentami? Contador je sicer namignil, da kolo – z diski! – tehta manj kot 6,5 kilogramov. Organizacija Hells 500 potrjuje rezultate izven Ucijevih pravil, dejstvo pa je, da je imel Contador precej prednosti pred Lachlanom Mortonom že zaradi ultralahkega kolesa. Morton je everestal s kolesom po Ucijevih pravilih.

Menda je bil everesting del testnega protokola novega kolesa, pravi Contador: »Želeli smo testirati nekatere materiale in tudi preveriti obnašanje v zelo specifičnem okolju.« No, za testiranje kolesa – k sreči – ni treba ravno everestati. Zadostuje že čim večje število težkih kilometrov na vzponih, spustih, v ovinkih in na različnih podlagah.

Contadorjev everesting je bil predvsem odlična marketinška poteza ambasadorja svoje lastne znamke. Ivana Bassa pa žal ni na seznamu Everestingove dvorane slavnih.

Contador je užival, Emma Pooley malo manj

Seveda pa je s tem mimogrede v 7 urah, 27 minutah in 20 sekundah tudi dokazal, da sploh ni za staro šaro. In enako je dan kasneje v Švici storila Emma Pooley, svetovna prvakinja v kronometru leta 2010. Tudi ona je, kot Contador, zaključila kariero leta 2017 in je stara 37 let. Tudi ona se je poskusila v medijih, a je na Global Cycling Network vztrajala le kratek čas.

Za everesting je prva porabila manj kot devet ur časa in prehitela Hannah Rhodes za 15 minut. S časom 8 ur in 53 minut je celo 10. najboljša med vsemi Zemljani! Laura Šimenc, ki je bila še v začetku junija z rezultatom 11:31 tretja najboljša ženska, je zdaj na sedmem mestu lestvice, ki jo vodi organizacija Hells 500.

Za razliko od Contadorja, ki je trdil, da je med everestingom užival – kako tudi ne, ko pa vozi verjetno najboljše kolo na svetu – pa je Emma Pooley na Instagramu resnicoljubno napisala: »Bilo je grozno in fantastično. Včasih oboje hkrati. In očitno je to #everesting rekord. Nikoli, res nikoli več.«

Everestajo tudi tekači

Igor Kopše leti: 11. mesto vseh časov

Težko bi rekli, da Alberto Contador in Emma Pooley nista postavila visokih standardov. Navsezadnje je bil Contador hitrejši od kolesarja ekipe World Team in tudi razlike niso več tako velike. Počasi se postavljajo resne meje. Taktične rešitve so verjetno čedalje bolj domišljene. Seveda pa everesting ni kolesarsko dirkanje. Za to se morajo kolesarji, kot sem že napisal, pomeriti na isti cesti in ob istem času.

Je pa po svoje everesting marketinško celo bolj zanimiv. Ne samo za ambasadorje in vplivneže, ki obvladajo pojavnost na družabnih medijih. Če v kateri disciplini, je teža kolesa pomembna pri everestingu. Hočete biti hitri kot Contador? Tu je Abikes – ali kakorkoli se bo novi izdelek že imenoval.

Ne glede na to, da me everesting počasi že dolgočasi, pa bi si želel videti everestati predvsem Annemiek van Vleuten. Ne samo, da je verjetno sposobna odpeljati everesting orkansko hitro. Glede na njene brutalno dolge podvige s priprav, ki spravljajo domala v obup stroko in moško ekipo Mitchelton-Scotta, bi težko verjel, da si ne želi poskusiti zelo resno.

Pa še to: precej potiho je z everestingom v Avstriji opravil 20. junija Igor Kopše, ki od dopinške afere dalje funkcionira bolj v ozadju. V zadnjem času smo ga tako največkrat srečali na Zwiftu. Že 6. junija je delal polovični everesting in se ustavil šele pri 6.145 metrih. Štirinajst dni kasneje pa je na istem klancu nad Farsko vasjo na avstrijskem Koroškem, prav v bližini Dravograda naredil še everesting za velike fante in dekleta. V osmih urah in 56 minutah. To je dovolj za 11. rezultat vseh časov. Takoj za Emmo Pooley.