Prihodnost: več koles kot avtomobilov?

Evropska kolesarska zveza ter interesni združenji Konfederacija evropske kolesarske industrije (CONEBI) in Evropska kolesarska industrija (CIE) napovedujejo, da se bo leta 2030 v Evropi prodalo kar 30 milijonov koles, to je 47 odstotkov več kot lani. Preveč optimistično? Ne, če bodo države Evropske unije omogočile razvoj v smeri kolesarstva, s katerim naj bi dosegli cilje Evropskega zelenega dogovora.

Več koles, manj avtomobilov

Presenetljiva je predvsem napoved, da bo čez deset let število prodanih električnih koles preseglo število konvencionalnih. Do leta 2019 je prodaja konvencionalnih koles stagnirala, letos pa spet nekoliko zrasla kot stranski učinek pandemije koronavirusa. V prihodnjem letu napovedujejo blago rast prodaje konvencionalnih koles, potem pa spet stagnacijo, a manj očitno, kot v zadnjih petih letih.

Če je bilo v letu 2019 prodanih 3,7 milijonov e-koles, naj bi jih leta 2024 prodali 10 milijonov, leta 2030 pa kar 17 milijonov. Analitike je opogumil podatek, da je prodaja e-koles v letu 2020 glede na lani zrasla za 23 odstotkov, in to kljub pandemiji – ali pa morda prav zaradi nje?

Opogumljeni s politično voljo odločevalcev v Evropi, v omenjenih organizacijah menijo, da je njihova projekcija konservativna. Kevin Mayne, predsednik CIE je izjavil: »Kolesarska industrija je trenutno ena najbolj dinamičnih industrij v Evropi. Na podlagi teh novih številk lahko Evropski uniji, nacionalnim vladam in globalnemu kolesarskemu sektorju pokažemo, da je vredno investirati na evropskem kolesarskem tržišču in s tem omogočiti evropski zeleni dogovor, okrevati po pandemiji in zagotoviti zelena delovna mesta.«

Direktor CONEBI Manuel Marsilio je ob tem priznal, da bo mogoče takšno rast prodaje doseči le z »ustreznim regulativnim okoljem in jasno industrijsko strategijo po vsej Evropski uniji in zunaj nje«.

Pogoj: atraktivna kolesarska infrastruktura

Ali, če prevedemo v prakso: takšna rast bo mogoče samo, če se bodo ljudje, raje kot za uporabo avtomobila, odločali za kolesa. Pomoč elektrike je pri tem le del uspešne enačbe. Zato, da bodo milijoni Evropejcev pripravljeni udobje avtomobila zamenjati za – resnici na ljubo – nekoliko manj udobno in v mnogih primerih počasnejše kolo, bo morala biti prometna infrastruktura, ne le varna, temveč tudi atraktivna.

Ni dovolj preštevati kilometrov novih kolesarskih stez, če so te zgrajene nesmiselno in ne omogočajo tekoče vožnje. Vsaka nepotrebna klančina, zavoj okoli količka, avtobusne postaje ali oglasnega panoja, je en majhen razlog več za to, da ljudje raje sedijo v avtomobilih.