Evropski zeleni dogovor? Ključ je razvoj kolesarjenja.

Ambicije so velike, a ne bo šlo samo z elektrifikacijo avtomobilov, ki pravzaprav reši le del okoljskega problema. Proizvodnja še vedno obremenjuje okolje, poraba energije za premikanje ogromnih strojev je velika, poleg tega avtomobili povzročajo gnečo na cesti in na mestnih površinah, ki bi jih lahko uporabili bolj smotrno, preprosto tako, da bi jih vrnili naravi. Ljudem. Kolesarjem. V zvezi z evropskim zelenim dogovorom so se oglasile Evropska kolesarska zveza ter interesni skupini Evropska kolesarska industrija in Konfederacija evropske kolesarske industrije (CONEBI).

Pet točk, ki koristijo industriji … a tudi kolesarjem

Podpredsednica Evropske kolesarske zveze Jill Warren je povedala: »90-odstotno zmanjšanje emisij in koriščenje ogromnih potencialnih koristi za okolje in zdravje državljanov enostavno ni mogoče brez pomembnega napredka v smeri razvoja kolesarjenja. Zato računamo, da bo Evropska unija omogočila ta napredek z jasnimi cilji, učinkovitimi politikami in ustreznim financiranjem.« K razvoju kolesarjenja so trije partnerji pozvali v petih točkah:

1. Obravnava kolesarstva kot enakovrednega partnerja v sistemu mobilnosti,

2. zagotovitev 6 milijard evrov sredstev Evropske unije za razvoj varne in kakovostne kolesarske infrastrukture,

3. izboljšanje politike EU o mestni mobilnosti,

4. ustanovitev centraliziranega sklada EU v vrednosti 5,5 milijarde evrov, ki bo namenjen za dostop do e-koles v vseh državah Evropske unije in za ustvarjanje novih delovnih mest,

5. razvoj in izvajanje izvirne kolesarske strategije Evropske unije.

Čas je za vzpon evropske kolesarske industrije

Predsednik CONEBI Manuel Marsilio je opozoril, da se je leta 2019 prodaja koles v primerjavi z letom 2018 povečala za 23 odstotkov (vsega skupaj je bilo prodanih 3,4 milijone električnih koles) in dodal: »Kolesarska industrija v Evropski uniji pomembno prispeva k doseganju ciljev EU za konkurenčnost, inovacije, trajnostno in pametno mobilnost, ki so opredeljene v evropskem zelenem dogovoru.«

Predsednik združenja Evropske kolesarske industrije Kevin Mayne trdi, da bo pomembno k ciljem evropskega zelenega dogovora prispeval razvoj kolesarjenja sam po sebi: »V obdobju do leta 2030 bo kolesarjenje prispevalo k hitremu zagonu doseganja ciljev evropskega zelenega dogovora.« Ocenil je tudi, da bo postala kolesarska industrija vodilna sila v transportu: »Zato mora strategija trajnostne in pametne mobilnosti vključevati tudi kolesarstvo in tako pomagati sprostiti velik potencial na tem področju.«

Ali, povedano naravnost: interesne skupine v kolesarski industriji lobirajo za evropska sredstva, ki jih bodo porabili za lasten razvoj. In zakaj tudi ne? Vlade držav Evropske unije investirajo ogromno v pomoč avtomobilski industriji – tudi v Sloveniji. Podpiramo torej v industrijo, ki je del težave. Seveda je namen takšnih pomoči tudi povečevanje ali ohranjanje števila delovnih mest, toda zagotovi jih lahko tudi kolesarska industrija.

V prejšnjem stoletju je gradnja cestnega omrežja za avtomobile omogočila razcvet avtomobilski industriji. V 21. stoletju pa je čas, da se omogoči razcvet kolesarske industrije z gradnjo kolesarskega omrežja. Za boljši jutri vseh nas. Šest milijard za razvoj varne in kakovostne kolesarske industrije se zdi pravzaprav malo, če vemo, da bo dve milijardi funtov za boljši kolesarski jutri namenila Velika Britanija.