Pretečeni rok trajanja. Je še užitno?

Pretečeni rok trajanja. Je še užitno?

Je marmeladi potekel rok uporabnosti? Ni nujno, da je za v smeti. V večini primerov izdelki s pretečenim rokom ne ogrožajo zdravja, izgubijo pa lahko značilnosti vonja in okusa.

Pixabay

V trgovini se vedno sprehodim mimo police z znižanimi izdelki, ki jim bo v kratkem potekel rok uporabe. Morda je med njmimi izdelek, ki bi ga sicer kupila po redni ceni. Tako privarčujem kakšen evro, hkrati pa pripomorem k manjši količini zavržene hrane. Nekaterih izdelkov pa s te police vseeno ne vzamem, četudi so veliko cenejši. Zdravje je vseeno na prvem mestu. V nadaljevanju navajam živila, ki jih ne kupujemo pred iztekom roka uporabnosti.

Meso
Ker je odlično gojišče mikroorganizmov, ni slučaj, da po preteku datuma uporabe kmalu zavohamo neprijeten vonj. Pogoji za rast mikroogranizmov so še ugodnejši pri nakupu mletega mesa. Če je le mogoče, ne kupujemo vnaprej mletega, ampak naj ga zmelje mesar pred našimi očmi oziroma, še bolje, tik pred uporabo ga zmeljemo sami. Tako bomo tudi točno vedeli, iz česa pravzaprav sestoji.

Nekaj dni daljšo življenjsko dobo ima meso, pakirano v nadzorovani atmosferi, ki je skoraj brez kisika. To onemogoča rast večine škodljivih bakterij. Nekaj kisika sicer vsebuje atmosfera pri govedini, saj je potreben za ohranjanje rožnate barve mesa.

Če zaznamo neprijeten, smrdljiv vonj ali je površina mesa sluzasta in lepljiva, ga moramo zavreči. Težave, ki jih lahko povzroči mikrobiološko pokvarjeno meso, še zdaleč niso nedolžne.

Sveži in pasterizirani izdelki
Za sveže klobase, pasterizirane paštete in podobne sveže izdelke velja podobno, kot za sveže meso. Bližje so koncu roka uporabnosti, večja je verjetnost za razvoj neželenih mikrobov.

 

Pasterizacija je toplotna obdelava živila, pri kateri zmanjšamo število mikroorganizmov, ki bi lahko povzročili kvar in bolezen, hkrati pa uničimo encime v živilu, s čimer izboljšamo kakovost in podaljšamo obstojnost živila. Izvaja se pri temperaturah od 62 do 85 °C.
Sterilizacija je toplotni postopek pri temperaturi nad 100 °C. Uničijo se vsi mikroorganizmi in encimi, zato se živilom znatno podaljša trajnost oziroma postanejo trajna. A pri tako visokih temperaturah lahko pride tudi do uničevanja okusa in vonja ter izgube hranilnih snovi.
 

Ribe in morski sadeži
K razvoju bakterij so nagnjene celo bolj kot meso. Svežo ribo prepoznamo po bistrih in izbočenih očeh, gladki in bleščeči koži ter škrgah rdeče barve. V trgovini rib žal ne moremo vonjati, sploh sedaj, ko je pri nakupovanju obvezna oprema maska. Zato preverimo vonj preden ribo vržemo na ponev.

Ribe kupimo, ko se iz trgovine takoj odpravljamo domov. Postanki na kavi z živili v avtu pri temperaturi 30 stopinj Celzija ne bodo prinesli nič dobrega.

Sveže (surovo) mleko
Gre za mleko, ki ni bilo toplotno obdelano ali predelano na kak drug način. Po molži je le prefiltrirano in ohlajeno na temperaturo pod 4 stopinje Celzija. To je torej mleko, ki ga najpogosteje dobimo pri kmetu ali na mlekomatu. Takšno mleko ohranja vse svoje naravne lastnosti, vključno z mikrobiološko sestavo. Ker se mikroorganizmi na toplem zelo hitro razmnožujejo, moramo sveže mleko hraniti na hladnem in porabiti v najkrajšem možnem času.

Priporočljivo je, da sveže mleko doma prekuhamo in tako preprečimo, da bi se nepridipravi preveč razmnožili.

Sir
Po svetu poznamo več kot 400 vrst sira različnih živali. Razvrščeni so v različne skupine, kot so mehki, trdi, dozoreli siri, siri s plesnijo … Vsaka skupina ima svoje lastnosti in različne roke uporabnosti. Če je na določenih sirih plesen zaželena, je lahko na drugih smrtno nevarna. Ker bakterije hitreje rastejo v vlažnih okoljih, imajo mehki siri v primerjavi s trdimi, kot sta gauda in edamec, precej krajši rok trajanja, saj vsebujejo več vode. Če mehkega sira po odprtju ne porabimo do konca, ga spravimo v zrakotesno posodo.

Jajca
Potem ko jajce vzamemo izpod kokoši, ga lahko hranimo presenetljivo dolgo časa. Rok uporabnosti je uradno 28 dni od trenutka, ko ga kokoš znese. V večini primerov so jajca primerna za uživanje tudi po tem datumu, a le, če so hranjena v primernih pogojih. Proizvajalci hladilnikov ponujajo prostor za shranjevanje jajc na vratih hladilnika. A to je najslabše mesto, saj se tu temperatura zaradi odpiranja vrat najbolj spreminja. Sprememba temperature jajc vpliva na poroznost lupine in tako se poveča verjetnost za vstop nezaželenih mikroorganizmov.

Pogosto vprašanje je, kako ugotoviti če so jajca slaba. Čeprav test ni popoln, so naša čutila običajno najzanesljivejši instrument za ugotavljanje stanja jajca.

Preprost preizkus svežosti lahko opravimo tako, da jajce potopimo v posodo z vodo. Če potone, je primerno za uživanje, če priplava na površje, ga bo treba zavreči.

Olja
Še posebej olja z veliko količino nasičenih maščobnih kislin so podvržena oksidaciji. To je proces, pri katerem prihaja do razpada maščobnih kislin – olje postane žarko. Žarkosti ne moremo preprečiti, lahko pa jo upočasnimo. Ker oksidacija poteka hitreje pri višji temperaturi, svetlobi in v prisotnosti kisika, hranimo olje v temni, tesno zaprti steklenici, na temnem in hladnem prostoru. Poleg tega, da postane žarko, pa olje sčasoma izgubi tudi aromo in spremeni barvo.

Kava in čokolada
Kako se lahko pokvarita kava in čokolada? Res je mogoče tudi to, a je potrebnega precej časa, običajno v ekstremnih razmerah. Ampak, večinoma kupujemo čokolado in kavo zato, da pocrkljamo brbončice. Nima smisla odlašati, saj s časom izgubljata komponente, ki so odgovorne za pravo aromo, vonj in okus.

Pretečen datum minimalne trajnosti? Brez panike!

Mnoge izdelke lahko brez skrbi zaužijemo tudi če jim je pretekel datum minimalne trajnosti:

Poznate razliko med »porabiti do« in »uporabno najmanj do«?

Oba izraza označujeta rok uporabnosti izdelka, a se med seboj razlikujeta.
Datum minimalne trajnosti oz. »uporabno najmanj do«
Datum, do katerega lahko živilo ohrani svoje značilnosti v primeru, da je pravilno shranjeno. Živila so po tem datumu še vedno primerna za uporabo, vendar lahko začnejo izgubljati vonj in okus.
Rok »uporabno najmanj do« je naveden na številnih ohlajenih, zamrznjenih, posušenih (testenine, riž), konzerviranih in drugih živilih (rastlinsko olje, čokolada itd.).
Vsekakor po odprtju embalaže živila ali izdelka upoštevamo navodila, ki nam povedo, kako ravnati z izdelkom po odprtju in v kolikšnem času ga je potrebno porabiti.
Datum uporabe oz. »porabiti do«
Pri živilih, ki so iz mikrobiološkega vidika hitro pokvarljiva in so zato lahko po krajšem obdobju nevarna za zdravje, se datum minimalne trajnosti nadomesti z datumom uporabe.
Rok »porabiti do« je naveden na hitro pokvarljivih živilih, kot so sveže ribe, sveže mleto meso itd. Pri teh izdelkih upoštevamo navodila za shranjevanje, kot so »hraniti v hladilniku« ali »hraniti pri temperaturi 2–4 °C«, sicer se bo hrana hitreje pokvarila .

Raje kot na rok uporabnosti, se zanašajmo na vonj, videz in predvsem na zdravo kmečko pamet. Naj je rok uporabe oziroma datum minimalne trajnosti potekel ali ne, v obeh primerih pred uporabo preverimo stanje embalaže in živila. Če je embalaža poškodovana, je prisoten neznačilen vonj, spremenjena barva ali spremenjen okus, bo živilo potrebno žal zavreči.

Komentarji

Za komentiranje se prijavi

Nov uporabnik?Ustvari račun.