Severnjaki spijejo več mleka

Laktozna intoleranca ni mit, ampak običajen pojav, ki pa ni tako tragičen, kot si marsikdo misli.

Pixabay

Mleko, nujno v otroštvu in čudovito kasneje v življenju. Odličen vir kalcija in kakovostnih beljakovin ter zmagovalna rehidracijska pijača. A kaj, ko mnogim povzroča prebavne težave! Namesto, da bi po jutranji kavi z mlekom zmagoslavno začeli nov dan, nas pričaka kup prebavnih težav. Za to je lahko kriv mlečni sladkor, laktoza.

V čem je sploh težava?

Laktoza ali mlečni sladkor je disaharid, sestavljen iz glukoze in galaktoze. Naravno je prisotna le v mleku in mlečnih izdelkih, a jo zaradi ugodnih tehnoloških lastnosti dodajajo tudi v druge izdelke.

Za prebavo laktoze je potreben poseben encim, imenovan laktaza. Ta cepi laktozo na glukozo in galaktozo, ki se nato lahko absorbirata … Težave se pojavijo, kadar laktaze v telesu primanjkuje in takrat govorimo laktozni intoleranci. Črevesje ne more absorbirati nerazgrajene laktoze, ki zato potuje v debelo črevo, kjer si jo privoščijo črevesne bakterije. Te z laktozo priredijo pravi žur, ki ga občutimo kot bolečine v trebuhu, slabost in napenjanje, kar se v najslabšem primeru konča s šprintom do straniščne školjke.

Mleko imajo raje severnjaki

Laktozna intoleranca je v otroštvu izjemno redek pojav, saj je materino mleko prvih šest mesecev praktično edino otrokovo hranilo. Starejši ko smo, večja je verjetnost, da bomo izgubili sposobnost za sintezo encima laktaze. Intoleranca za laktozo je najbolj razširjena v vzhodni Aziji, kjer je intolerantnih več̌ kot 90 odstotkov odraslih. Pomislite, ali v azijski restavraciji dobite kaj mlečnega? Dobro, izjema je le ocvrt sladoled pri Kitajcu …

Laktozna intoleranca je pogosta tudi v zahodni Afriki, v arabskem svetu, Grčiji in Italiji. V teh deželah so bili mleko in mlečni izdelki redko vključeni v vsakdanjo prehrano, saj vroče podnebje ni dopuščalo dolgotrajnejšega shranjevanja. Na hladnem severu Evrope pa je mleko od nekdaj pomemben del prehrane, zato so severnjaki ohranili sposobnost za sintezo encima laktaze. Na teh področjih je laktozno intolerantnih le nekaj odstotkov ljudi.

Domači test za intoleranco

Preden obsodimo laktozo za glavnega krivca težav, je smiselno opraviti test. Lahko tudi v zdravstveni ustanovi, vendar bo premikanje v čakalni vrsti dolgotrajno. Preprost test lahko izvedemo kar doma. Ob sumu da nam laktoza povzroča težave, se za en teden povsem odpovemo mleku in mlečnim izdelkom. Po enem tednu zjutraj na tešče spijemo kozarec mleka. Če se težave ponovijo, lahko trdimo, da smo skoraj zagotovo laktozno intolerantni.

 

Laktozna intoleranca ni alergija

Mnogi laktozno intoleranco enačijo z alergijo na mleko in mlečne izdelke. A gre za dve popolnoma različni težavi. Laktozna intoleranca je nezmožnost prebavljanja sladkorja, kar vzbudi napenjanje, drisko, slabost … Pri alergiji pa se beljakovine kravjega mleka spopadejo z imunskim sistemom in simptomi so lahko precej hujši. Alergiki na mleko se morajo tako izogibati vsem živilom s sledmi mleka, tako da ne pridejo v poštev niti izdelki brez laktoze!

In kako naprej?

Ob diagnozi na laktozno intoleranco se mnogi popolnoma odpovedo mleku in mlečnim izdelkom. A obseg težav je odvisen od vsebnosti laktoze in tudi od tega, koliko encima še tvori naše telo. Večina, ki nima encima laktaze, lahko vseeno prenese 12 gramov laktoze, kar ustreza 250 mililitrom kravjega mleka. Če mleko uživamo v kombinaciji z drugimi živili, lahko večina prenese še več kot kozarec mleka.

Največ laktoze je v svežem mleku, bistveno manj pa v fermentiranih izdelkih, saj jo med fermentacijo razgradijo mlečnokislinske bakterije. Laktoze je precej manj tudi v sirih in maslu, saj se med proizvodnim procesom velik delež izloči skupaj s sirotko. Trdi siri, kot sta edamec in parmezan, vsebujejo zelo malo ali nič laktoze.

Ne nasedajte marketinškim trikom! Etiketa »brez laktoze« na embalaži masla je oglaševalska poteza, saj vsa masla vsebujejo na 100 gramov manj kot 0,1 gram laktoze – kar je meja za to, da lahko proizvajalec označi izdelek kot brezlaktozen.

Ne nasedajte marketinškim trikom! Etiketa »brez laktoze« na embalaži masla je oglaševalska poteza, saj vsa masla vsebujejo na 100 gramov manj kot 0,1 gram laktoze – kar je meja za to, da lahko proizvajalec označi izdelek kot brezlaktozen.

Izdelek

Vsebnost laktoze (g/100 g)

Manj mastno mleko v prahu

52,0

Polnomastno mleko v prahu

38,0

Rikota

0,2 - 5,1

Manj mastno mleko

5,0

Polnomastno mleko (3,5 %)

4,8

Skuta

3,3

Kisla smetana

3,3

Navadni jogurt

3,2

Sir

0,05 - 2,0

Sladoled

1,9

Mozzarela

0,1 - 1,1

Sir ementalec

0,16 - 0,6

Ovčji sir

0,1

Zakaj je mleko brez laktoze bolj sladko?

Vsi, ki ste že poskusili mleko brez laktoze, ste po prvem požirku verjetno vzkliknili: »Uh, kako sladko jeI« Drži, mleko brez laktoze je precej slajše od navadnega. In ne, ni mu dodan sladkor ali kakršnokoli sladilo. Dodan je le encim laktaza. Ta opravlja popolnoma enako nalogo, kot telesni encim, ki cepi laktozo na glukozo in galaktozo. Posledično mleku brez laktoze vsebuje očeni glukozo in galaktozo, ki sta skupaj relativno bolj sladki kot laktoza. Torej, mleko brez laktoze vsebuje popolnoma enako količino sladkorja kot klasično mleko, le da v drugačni obliki.

Pomagamo si lahko z dodajanjem encima

Marsikomu izdelki brez laktoze po okusu ne ugajajo. Predstavljajte si, da vam na morju zaprija tisti kremasti sladoled ali si zaželite kos najljubše torte, a ste laktozno intolerantni. Če bi vam kdo v tistem trenutku ponudil sladoled brez laktoze ali limonin sorbet, bi mu ga najraje zabrisali v glavo. K sreči se dobi prehransko dopolnilo, ki vsebuje encim laktazo, ki ga zaužijemo pred obrokom in tako odpade bojazen, da bo naš trebuh postal kot v 5. mesecu nosečnosti.

Četudi z laktozo ne prijateljujemo, mleka in mlečnih izdelkov ni treba povsem črtati iz prehrane. Vsak sam mora ugotoviti, koliko je prenese brez neprijetnih simptomov. Obstaja celo možnost, da bo zabava črevesnih bakterij in laktoze sčasoma postala manj razburljiva.

Opomba: avtorica prispevka je laktozno intolerantna.

Komentarji

Najbolj všečkan komentar

Kosmatinc
26. 4. 2020 22:03

Erika.

Hvala za super "hranilne" prispevke. Poučne, poljudne, zelo uporabne!

Več (+2)

Za komentiranje se prijavi

Nov uporabnik? Ustvari račun.