O kavi je sanjal že Ivan Cankar

Tako kot je dajala kava pospešek kolesarjem, so dajali kolesarji pospešek kavni industriji. Podjetja, povezana s kavo, naj bodo to pražarne ali proizvajalci kavnih avtomatov, so sponzorirala ikonične kolesarske ekipe že v železnih časih kolesarstva in tako ostaja do danes: od Merckxove Faeme v šestdesetih, Café de Colombie v osemdesetih in Saeca v devetdesetih do ekipe Trek-Segafredo.

Od grma do zrna

Kavno zrno je plod kavovca, zimzelenega grma, ki uspeva v vlažnih in vročih pogojih, na nadmorski višini okrog 2000 metrov. Zrna so del plodu, imenovanega češnja. Vsaka vsebuje po dve zrni. Obiranje je izredno zamudno delo, plodovi pa zorijo celo leto, zato se isto drevo obira večkrat.

Obstaja več vrst, najpogostejši pa je arabski kavovec (Coffea arabica), iz katerega pridelajo 59 odstotkov vse kave na svetu. Zadnje časa se uveljavlja tudi robusta (Coffea canephora), zlasti zaradi lažje pridelave in ker uspeva tudi na nižjih nadmorskih višinah.

V zadnjih letih so čedalje bolj razširjene kave z geografskim poreklom (single origin), pri katerih lahko izvoru sledimo vse do plantaže. Veliki kavni proizvajalci pa, ravno nasprotno, veliko truda vložijo v mešanje različnih zrn, s čimer zagotavljajo prepoznaven, konsistenten okus njihovih znamk.

Praženje: od 196 do 245 stopinj Celzija

Pred praženjem se s kavnega zrna odstrani zunanjo ovojnico in prav način odstranjevanja vpliva na končni okus kave. Praženje je postalo prava znanost, zato se ne bomo poglabljali v kompleksne postopke. Povejmo, da masovni podatki, podobno kot kolesarstvo, spreminjajo tudi kavni svet. S pomočjo tehnologije se natančno spremlja proces praženja, pri katerem sta zelo pomembna čas in temperatura. Kljub tehnologiji pa je še vedno ključen mojstrski del – okušanje kave in prilagajanje profila praženja za najboljši okus. Pražarji za posamezno serijo kave praktično iščejo najboljši »roast«. Za to moraš imeti preprosto občutek.

Iz Arabije v svet

Bogastvo kave: kofein, antioksidanti, vitamini in minerali

Pravzaprav je kava eden najboljših virov antioksidantov v prehrani. Mnogi jih s kavo zaužijejo precej več, kot s sadjem in zelenjavo. Morda se vsebnost vitaminov in mineralov ne zdi velika, toda ne pozabimo, da morda spijemo več skodelic na dan. Skodelica kave vsebuje:

• 6 % PDV pantotenske kisline (vitamin B5)

• 11 % PDV riboflavina (vitamin B2)

• 2 % PDV niacina (vitamin B3) in tiamina (vitamin B1)

• 3 % PDV kalija in mangana

*PDV = priporočen dnevni vnos

Kofein zares deluje

Za mnoge zvarke trdijo, da izboljšujejo športne zmogljivosti, a v resnici je vprašanje, če sploh delujejo. Glede kave ni dileme. Kofein deluje. Zares pomaga. Svetovna protidopinška agencija je kofein nekoč celo omejevala, dovoljena je bila količina, ki je ustrezala približno osmim skodelicam espressa na dan. Leta 2004 so omejitev k sreči odpravili.

Najverjetnejši razlog, z učinkovitost kofeina – v športu, službi ali klasičnih gospodinjskih opravilih – je, da zmanjšuje občutek utrujenosti. Kofein deluje kot neposredna konkurenca živčnega prenašalca adenozina in se neposredno veže na adenozinske receptorje. To prekriva učinke adenozina, ki telo opominja, da je čas za spanje. Organizem strastnih uživalcev kofeina proizvaja več receptorjev za adenozin, s čimer nadomesti receptorje, ki jih je zasedel kofein. Posledično ostanejo nekateri adenozinski receptorji nezasedeni, zato se pojavi abstinenčni sindrom z močnimi glavoboli in zaspanostjo. Prav to je lahko razlog, zakaj vam je včasih zadoščala skodelica kave, zdaj pa morate za enak učinek spiti še drugo, morda celo tretjo.

Kofein poveča tudi oksidacijo maščob in posledično pospeši sproščanje maščobnih kislin v krvni obtok, ki jih lahko uporabimo kot gorivo. To je še posebej koristno pri vzdržljivostnih športih. Kolesarji tako bolje izkoriščajo maščobne rezerve za stalen dotok energije in tako prihranijo nekaj glukoze za končni šprint. A zadnje raziskave se bolj usmerjajo k domnevi, da kofein ublaži občutek napora. To pomeni, da lahko pod učinki kofeina pogledamo globlje v rdečo cono, kot bi sicer.

Koliko kave lahko spijem?

Kofein začne učinkovati od 15 do 45 minut po zaužitju, najvišjo koncentracijo pa doseže po eni uri. Razpolovna doba – čas, ki mine, da koncentracija v krvi pade na polovično vrednost, je odvisen od telesne teže, pogostosti uživanja kofeina, telesne aktivnosti, menstrualnega cikla, starosti (z leti telo proizvede manj jetrnih encimov, ki so odgovorni za presnovo kofeina) in genetike.

Na delovanje encima, odgovornega za presnovo kofeina, vplivata dve različici gena. Če smo od staršev podedovali:

a) po dve hitri različici, presnavljamo kofein hitro,

b) eno hitro in eno počasno različico, je presnova zmerna,

c) po dve počasni različici, je presnovo počasna.

Ob sposobnosti hitre presnove je učinek kofeina hitrejši, saj prej preide v kri, a se tudi hitro presnovi in zapusti telo, posledično pa je njegov učinek kratkotrajnejši. Pri posameznikih z zmerno in počasno presnovo pa presnovni procesi potekajo počasneje. In prav to je odgovor na vprašanje, zakaj lahko nekateri spijo kot medvedi med zimskim spanjem tudi po skodelici večerne kave. Spet drugi pa bodo zaradi skodelice kave ob dveh popoldne šteli ovce do jutranjih ur.

Več kofeina ne učinkuje nujno bolje, prevelike količine pa vsekakor niso dobre. Športnikom, ki uživajo kofein redko, zadostuje že od 2 do 3 miligramov kofeina na kilogram telesne mase. Strastnejši pivci kave pa v pozitivni učinkih uživajo šele pri 6 miligramih kofeina na kilogram telesne mase. Če torej tehtate 65 kilogramov in si ne predstavljate življenja brez kave, boste morali za pozitivne učinke kofeina na zmogljivost zaužiti od 195 do 390 miligramov kofeina.

Skodelica espressa vsebuje približno 80 miligramov kofeina.

Koliko kofeina je preveč?

Evropska agencija za varno hrano (EFSA) navaja zgornjo varno mejo posameznega vnosa pri 200 miligramih, skupni dnevni vnos pa naj ne bi presegel 3 miligramov kofeina na kilogram telesne mase. Dva močna espressa sta torej več kot dovolj.

Višji odmerki kofeina (nad 300 mg) lahko povzročijo neželene učinke, kot so nemir, nervoza, vzburjenost, nespečnost, rdečica na obrazu, pretirano uriniranje, prebavne motnje, mišične krče, motnje srčnega ritma in nepovezane misli. Izjemno visoki odmerki kofeina (nad 1000 mg) pa lahko povzročijo hudo zastrupitev, ki se lahko v ekstremnih primerih konča s smrtjo. Na višje odmerke morajo biti še posebej pozorne osebe z motnjo srčnega ritma. In tudi kombinacija s psihoaktivnimi snovmi ali alkoholom ni najbolj pametna.

Kofein ni le v kavi

Kofein je prisoten tudi v drugih rastlinah, kot so kakavovec, čajevec in guarana. Precej kofeina lahko zaužijemo s čajem in čokolado, sploh če se ne moremo ustaviti pri deklarirani porciji. Kofein je dodan tudi v številne energijske pijače in gele. Ko boste pred naslednjim maratonom pakirali gele v žepe, seštejte koliko kofeina boste vnesli. Če ga bo preveč, se vam bodo lahko v cilju tresle noge in vam bo slabo zaradi kofeina … in ne zaradi šprinta.

Mnogi se odpovedo kavi za izboljšanje spanca oziroma zato, da bi bili manj »odvisni od kofeina«. A nadomeščanje kave s črnim ali zelenim čajem je lahko celo slabša praksa, saj se ponavadi ne konča pri manjši skodelici čaja.

Vsebnost kofeina v različnih živilih

Kapsule in praški ali kava?

Ni pomembno, učinki so praktično enaki.

Prednost kofeina v kapsulah ali prašku je predvsem natančen odmerek. Vsebnost kofeina v kavi pa je odvisna od mnogih dejavnikov – sestave kavnih zrn, intenzivnosti praženja, metode priprave kave, temperature vode in nenazadnje natančnosti doziranja … skratka, skoraj nemogoče je, da bi si sami pripravili kavo s točno določeno količino kofeina.

Če zaužijemo kofein v kapsulah ali praških, je manjša tudi možnost, da bi nam povzročil prebavne težave. Tem se bolj verjetno izognemo, če si pred ali med športno aktivnostjo raje privoščimo espresso ali podaljšano kavo oziroma kavo brez mleka. Po vadbi pa pride še kako v poštev bela kava. V prvi vrsti zato, ker je mleko odlično regeneracijsko živilo, in drugič, kava po vadbi pripomore k polnjenju glikogenskih zalog. Seveda pa tega ne prakticirajte pozno popoldne, saj je za regeneracijo še vedno ključen predvsem spanec.

Čeprav ima pražena kava intenzivnejši okus, vsebuje manj kofeina.

Po kavi na stranišče?

Verjetno ste že slišali, da je kofein diuretik, da torej pospešuje izločanje tekočin iz telesa. To drži v primeru izjemno velike doze, nad 500 miligramov kofeina. Pri manjših odmerkih pa je diuretični učinek opazen pri ljudeh, ki kave ne pijejo redno. Redni kofetarji sčasoma razvijemo toleranco, ki pa lahko popusti že po nekaj dneh premora pitja kave.

Najprej kava, potem runda

Tako o kavi in kofeinu pravi znanost, toda neprecenljive so predvsem izkušnje. Na kofein se odzivamo različno, zato mora vsak sam ugotoviti, na kakšni dozi najbolje funkcionira. In naj vas ne žene le misel po čim močnejši kavi, osredotočite se tudi na njeno aromo. Mogoče vas bo ta dvignila celo bolj, kot sam kofein.

Za kavne gurmane je priprava kave pred kolesarsko vožnjo ritual. Kljub temu, da kavo hranimo v zaprtih posodah, nas že ob odprtju omarice pozdravi z omamnim vonjem. Če jo hranimo v zrnih in zmeljemo tik pred pripravo, ohrani več arome in prijetnih okusov. Iščemo pravo žlico, s katero odmerimo in mešamo kavo, prelivamo z vodo, penimo mleko, doziramo sladkor … vse to so faze zapletenega procesa, ki nas pripravljajo na vožnjo. O načinih priprave kave pa kdaj drugič …