Vsi sponzorji moških ekip WorldTeam

Kolesarstvo je nenavaden šport z dolgo zgodovino profesionalizma, a v osnovi se je spremenilo bolj malo. Proračun ekip sestavljajo sponzorska sredstva … in to je bolj ali manj vse. Videti ni niti, da bi se lahko to spremenilo, zato je obstoj nekaterih ekip pogosto odvisen tudi od dobre volje premožnih zanesenjakov, ki v ekipe vlagajo svoj denar, v upanju, da bodo nekoč preživele s svojimi pokrovitelji.

Zastarel prihodkovni model

Kot potencialni vir dohodka mnogi omenjajo zaslužke organizatorjev dirk s televizijskimi pravicami, ki naj bi jih bilo mogoče po vzoru drugih športov razdeliti med glavne protagoniste dirk, torej ekipe. Res je, da se obrača veliko denarja, toda po drugi strani je produkcija prenosov kolesarskih dirk zahtevna in draga. Za prenos Dirke po Sloveniji na Eurosportu je moral organizator lani zagotoviti 590.000 evrov: 330.000 evrov za prikaz dirke in oglaševanje Slovenije kot turistične destinacije ter 260.000 evrov za stroške produkcije.

Prenos je odlična promocija za Slovenijo, a ekipe so imele od tega le posredne koristi, izražene v sekundah prikazov logotipov njihovih sponzorjev. Organizator zaradi tega lažje privabi velike ekipe, ne more pa deliti zaslužkov od televizijskih pravic – ker jih sploh ni.

Poleg tega se ekipe, in to je zelo očitno, ne trudijo služiti z rekviziti. Bidoni in musette ležijo ob cestah brezplačno in če ne gre drugače, si preveč zagreti navijači skušajo s spominki postreči sami. Če so ekipe pri trženju svojih proizvodov večinoma neuspešne oziroma sploh ne poskušajo, to precej bolje počno profesionalni kolesarji sami in uspešno tržijo svoje linije navijaških rekvizitov, oblačil, kave in celo kozmetike za bradače.

Novo ime, nova podoba, nove vrednote

Zaradi odvisnosti izključno od pokroviteljev preživetje ekip pogosto visi na nitki, spremembe imen in radikalno preoblikovanje celostnih grafičnih podob pa so običajna praksa. Težko si predstavljamo, da bi propadel nogometni klub Real Madrid ali da bi se vsako leto ali dve preimenoval. V kolesarstvu je to možno. Še več, to se dogaja ves čas.

Ko se je lani iz kolesarstva umaknil Sky, je bil obstoj ene najuspešnejših ekip ogrožen, dokler je ni rešil Ineos. Ekipa je dobila novo ime, nove drese in poleg tega temeljito prevetrila vrednote. Če so leta 2018 opozarjali na onesnaženost oceanov, so v naslednji sezoni rade volje sprejeli denar petrokemičnega podjetja Ineos.

Kaj vozijo ekipe?

Medtem ko nekatere ekipe dobro shajajo z enim ali dvema velikima sponzorjema, so dresi drugih popisani s preobiljem logotipov. Ekipe sodelujejo z več deset pokrovitelji, partnerji, opremljevalci ali kakorkoli jih že imenujejo, a za – že tako predolg članek – smo se lotili le največjih, ki niso povezani neposredno s kolesarstvom.

Med njimi najdemo bančna in druga finančna podjetja, zavarovalnice, trgovske verige, proizvajalce opreme za dom, telekomunikacijskega operaterja, zasebno izobraževalno ustanovo … zanimivo pa je, da z imenom v nazivu ekipe letos sodelujeta le dva proizvajalca koles. Sicer je jasno, da opremljevalci poleg koles in opreme tudi relativno bogato prispevajo v proračune ekip.

V pregledu smo se na kratko ozrli tudi v zgodovino ekip, ki so pogosto spreminjale imena in lastnike, ki z licencami World Tour – od letošnje sezone gre za tako imenovane ekipe WorldTeam – trgujejo kot z vročimi žemljicami. Najstarejša je sicer ekipa Movistar, prvič so dirkali že leta 1980, najmlajša pa Bahrain-McLaren, ki letos, temeljito prenovljena, vstopa v šele četrto sezono.

Jutri bomo objavili podoben pregled za ženske ekipe WorldTeam.

AG2R La Mondiale

Francosko ekipo je leta 1992 ustanovil nekdanji profesionalni kolesar Vincent Lavenu. Do leta 1995 je bil glavni sponzor mesnopredelovalno podjetje Chazal, ki še vedno sponzorira več manjših francoskih ekip. Leta 1996 je sponzorstvo prevzel francoski trgovski velikan Casino, v naslednjih treh sezonah pa se je pridružil AG2R, ki je od leta 2000 edini veliki sponzor in lastnik ekipe, ki jo še vedno vodi Vincent Lavenu. AG2R La Mondiale je zavarovalnica, ki ponuja dodatna pokojninska in zdravstvena zavarovanja za 15 milijonov posameznikov in več kot 500 tisoč podjetij. AG2R La Mondiale je poleg Ineosa še drugo podjetje, ki je udeleženo tudi v jadralskem športu: sponzorirajo prestižno regato Transat AG2R.

Astana

Kazahstanska ekipa je leta 2007 nastala kot naslednica španske Liberty Seguros (pred tem ONCE), potem ko so se zaradi vpletenosti v afero operacija Puero umaknili vsi glavni sponzorji. V ekipi so se že na začetku soočali s porodnimi krči, tudi zaradi dopinških obtožb, a so slednjič le dobili licenco ProTour. Ustanovilo jo je kazahstansko državno podjetje Samruk Kazyna, ki je še vedno eden glavnih sponzorjev, sicer pa deluje ekipa pod patronatom Predsedniškega profesionalnega športnega kluba Astana, ki je udeležen tudi v spodbujanju hokeja, košarke, nogometa, boksa in motošporta.

Poslanstvo ekipe z devetimi kazahstanskimi kolesarji je promocija države kot turistične destinacije. Pri tem je zanimivo, da se prestolnica države od lani ne imenuje več Astana. Lani so jo v čast dolgoletnega predsednika države, Nursultana Nazarbajeva, ki je lani odstopil s funkcije, preimenovali v Nur-Sultan.

Od letošnje sezone Astana ne dirka več na kolesih Argon 18 – v svetovno serijo se vrača Wilier Triestina.

Ženska ekipa Astana deluje že od sezone, a za letošnjo sezono ni pridobila licence WorldTeam.

Bahrain-McLaren

Letos temeljito prenovljeno ekipo od samega začetka sponzorira šejk Nasser bin Hamad Al Khalifa, četrti sin bahrajnskega kralja, poveljnik Bahrajnske kraljeve straže in predsednik Bahrajnskega olimpijskega komiteja. Merida ostaja opremljevalec s kolesi, McLaren, ki se je ekipi pridružil že lani, pa bo nudil tehnično podporo pri razvoju. McLaren je verjetno najbolj prestižno podjetje, ki je udeleženo v kolesarskem športu, njegovi začetki pa segajo v leto 1963. V Formuli 1 so dosegli 182 zmag, osem konstruktorskih naslovov in 12 naslovov prvaka. V kolesarskem športu je McLaren že sodeloval s Specializedom, zdaj pa se šušlja, da se pripravljajo na vstop na kolesarski trg z lastno znamko koles.

Na dresih se pojavita še napisa Richard Mille (zapestne ure) in BAPCO oziroma Bahrain Petroleum Company (državna bahrajnska naftna družba).

Bora-Hansgrohe

Nemška ekipa je leta 2010 v kolesarstvo vstopila s prokontinentalno licenco in glavnim sponzorjem NetApp, ameriškim podjetjem, ki se ukvarja s hrambo in upravljanjem digitalnih podatkov. Leta 2013 se je kot drugi veliki sponzor pridružil proizvajalec kolesarskih oblačil Endura, v letih 2015 in 2016 pa se je ekipa imenovala Bora-Argon 18. Leta 2017 se jim je pridružil Peter Sagan in z njim Specialized, pridobili so licenco World Tour in začela se je zgodba o uspehu ekipe Bora-Hansgrohe.

Za podjetji verjetno ni slišal še nihče, ki ne spremlja kolesarstva, in ki ni opremljal stanovanja. Bora proizvaja napredne kuhalne plošče z napami, Hansgrohe pa kopalniške prhe in konzole ter kuhinjske armature in lijake. Z majhnimi napisi se na dresu pojavita še turistična destinacija Bike Ötztal in Auto Eder, nemški prodajalec osmih avtomobilskih znamk.

CCC

Začetki poljske kolesarske ekipe, katere glavni pokrovitelj je CCC oziroma lastnik podjetja Dariusz Miłek, po Forbesu četrti najbogatejši Poljak, segajo v leto 2000. Toda ekipa svetovne serije s tem imenom je pravzaprav naslednica ekipe BMC, ki je delovala med letoma 2007 in 2018, ko je Miłek odkupil licenco World Tour in s tem rešil utečen ekipni pogon pred propadom. Danes gre za velik pogon, ki vključuje še razvojno kontinentalno ekipo z močno zasedbo mladih poljskih kolesarjev in žensko ekipo svetovne serije CCC-Liv.

CCC je trgovsko podjetje, ki ponuja cenovno dostopno obutev, Sprandi pa je njihova linija obutve. Na dresih oglašujejo tudi dobrodelno organizacijo Unicef.

Cofidis, Solutions Crédits

Edina članica druščine World Tour z vejico v uradnem imenu je v svetovni seriji dirkala že med letoma 2005 in 2009, zadnjih deset let pa so nastopali s prokontinentalno licenco. Legendarna francoska ekipa je ena redkih, ki že od nastanka (leta 1997) ni zamenjala glavnega sponzorja in imena. Cofidis je finančno podjetje, ki se ukvarja z zavarovalništvom in kreditiranjem, prisotni pa so še v Belgiji, Italiji, Grčiji, Španiji ter na Portugalskem Češkem in Madžarskem.

Do lani so dirkali s Kuotami, za letošnjo sezono pa so sklenili partnerstvo z De Roso.

Deceuninck-Quick Step

Belgijska ekipa je nastala leta 2003, potem ko so v svoje vrsti zvabili kolesarje in osebje propadlih Domo-Farm Frites in legendarne Mapei, ki so jo v Italiji registrirali že leta 1993. V vseh teh letih je bil med glavnimi sponzorji vedno Quick Step, proizvajalec laminatnih, vinilnih in lesenih talnih oblog, sicer pa je to ena ekip, ki so vsako leto nekoliko spremenila ime – z izjemo letošnje sezone. Od lani je poleg Quick Stepa in z večjim vložkom prisoten Deceuninck, proizvajalec profilov in polic za PVC-okna, rolet in oblog za terase.

Kot je za belgijske ekipe običajno, pa je kolesarski dres posejan še z obilico imen manjših sponzorjev: Lidl je trgovsko podjetje, Crivit Pro je Lidlova blagovna znamka kolesarskih in triatlonskih oblačil, Latexco proizvaja lateksne vzmetnice, Napoleon Sports & Casino se ukvarja z igralništvom in športnimi stavami, Vermarc je – če še ne veste – belgijski proizvajalec kolesarskih oblačil, Janom investicijsko podjetje, Maes 0,0 brezalkoholno pivo belgijske pivovarne Alken-Maes … verjetno sem na kakšnega pozabil, a naj bo dovolj.

Ekipa je sicer ena redkih, ki se trudi s prodajo izdelkov, tudi takšnih, ki bi si jih dejansko želeli kupiti. Po njihovi blagovni znamki Wolfpack očitno vlada veliko povpraševanje, saj večine izdelkov ni več na zalogi.

EF Education First

Takoj po zaključku svoje kolesarske kariere je Jonathan Vaughters leta 2003 v Denverju ustanovil mladinsko ekipo z zanimivim imenom 5280-Subaru. Glavni pokrovitelj je bil časopis 5280, ki je dobil ime po nadmorski višini mesta Denver – izraženo v čevljih. Leta 2007 so pod imenom TIAA-CREF pridobili kontinentalno licenco, leta 2007 pod imenom Slipstream prokontinentalno licenco, od leta 2009 pa je ekipa del svetovne serije. Glavni sponzor je bil lep čas Garmin in od leta 2015 Cannondale.

Nekaj let so bili rezultati obupni in predlani so bili na robu propada – rešili so se s pomočjo množičnega financiranja, Vaughters pa je ekipo prodal podjetju EF Education First. Gre za zasebno izobraževalno podjetje, specializirano za učenje jezikov, organizacijo ekskurzij, akademskih programov ter kulturno izmenjavo. Mimogrede, kratica EF pomeni Europeiska Ferieskolan, torej Evropske počitniške šole, s katerimi je ustanovitelj podjetja, Šved Bertil Hult začel posel leta 1965.

Groupama-FDJ

Ekipa Marca Madiota, dvakratnega zmagovalca dirke Pariz–Roubaix, slovi kot ena bolje organiziranih. Z razvojno kontinentalno ekipo, v kateri že drugo leto dirka naš Žiga Jerman, dajejo velik poudarek razvoju mladih kolesarjev, ki lahko na posameznih dirkah nastopajo tudi v elitni ekipi. Že od začetka, torej od leta 1997, ekipo sponzorira Française des Jeux (FDJ), francoska državna loterija, lani pa se je pridružila še francoska zavarovalnica Groupama. Spodobi se povedati, da je Groupama-FDJ je edina ekipa, ki državne prvake nagradi z dresi brez sponzorskih napisov – tudi če kolesar ni Francoz.

Ineos

Ambiciozna britanska ekipa Sky je s svojim pristopom iskanja drobnih izboljšav razburkala kolesarski svet že v prvi sezoni leta 2010. Dolga leta je bila glavna pokroviteljica medijska in telekomunikacijska družba Sky, ki jo je v letih 2018 in 2019 v celoti prevzela ameriška korporacija Comcast. Sky se je kot sponzor umaknil in lani je usoda ekipe visela na nitki, dokler se kot odrešitelj ni pojavil Jim Ratcliffe, ustanovitelj petrokemijskega podjetja Ineos. V superekipo s proračunom okoli 40 milijonov evrov naj bi vložil še več denarja kot prej Sky. To nikakor pomirilo kritikov, ki so protestirali zaradi vprašljivih ekoloških praks, predvsem lomljenja skrilavca. Ineos je sicer s 85 milijardami prometa v letu 2019 daleč največje podjetje, ki vlaga v kolesarski šport.

Israel Start-Up Nation

Zamisel o prvi izraelski ekipi se je leta 2015 porodila izraelskemu poslovnežu Ronu Baronu in profesionalnemu kolesarju Ranu Margaliotu. Ko se je kot solastnik ekipe pridružil kanadski filantrop Sylvan Adams, se je začel bliskovit vzpon ekipe, ki je leta 2017 napredovala v prokontinentalno konkurenco, v naslednji sezoni pa je že prvič dirkala na Giru, in to na domačih tleh. Lani so zabeležili kar 250 tekmovalnih dni in zaposlovali 30 kolesarjev, oktobra pa so zagrabili priložnost in prevzeli licenco propadle Katjuše ter vstopili v svetovno serijo. Razvojna kontinentalna ekipa, v kateri dirka kar 15 kolesarjev, se še vedno imenuje Israel Cycling Academy, elitna pa Israel Start-Up Nation.

Projekt Israel Cycling Academy sam po sebi promovira Izrael, elitna ekipa pa nosi ime neodvisne neprofitne organizacije Israel Start-Up Nation, ki izraelskim zagonskim podjetjem pomaga graditi povezave z vladami in podjetji z vsega sveta. Na dresih opazimo še nekaj napisov. Reinvent je inkubator, ki se ukvarja z ustvarjanjem zdravstvenih in poslovnih potencialov. Vini Fantini je v kolesarstvu že dobro znan, gre pa za linijo vin italijanskega vinarskega podjetja Farnese Vini, ki letno pridela 13 milijonov buteljk.

Kolesarji so oblečeni v drese Katjuše, kot opremljevalec s kolesi pa se v World Tour vrača Factor. Verjetno je manj znano, da v ekipi delajo tudi trije Slovenci: Jošt Zevnik skrbi za logistiko, Vid Jejčič je mehanik, Tomaž Jeras pa maser.

Jumbo-Visma

Nizozemska ekipa, ki sodi med najstarejše v World Touru, vstopa letos v 37. sezono, v tem času pa je zamenjala deset imen. Največje uspehe so dosegali pod pokroviteljstvom nizozemske banke Rabobank, ki se je umaknila leta 2012 pod težo obtožb zaradi dopinga. Od leta 1998 naj bi ga v ekipi izvajali sistematično, najbolj znani kršitelji pa so bili Michael Boogerd, Denis Menchov, Michael Rasmussen in Levi Leipheimer. Kljub resnim obtožbam se je ekipi uspelo s temeljito prevetritvijo vodstva in načel delovanja obdržati v konkurenci svetovne serije, a so v naslednjih letih rezultatsko močno nazadovali in leta 2015 dosegli le šest zmag. Preporod se je začel s prihodom Primoža Rogliča in letos, ko drugo sezono nastopajo pod imenom Jumbo-Visma, veljajo za resno konkurenco Ineosu.

Jumbo je nizozemska trgovska veriga v družinski lasti s 620 supermarketi. Visma pa je norveško softversko podjetje z 8500 zaposlenimi in 900 tisoč strankami. Ponujajo programe in storitve za organizacijo procesov v podjetjih.

Njihovi dresi so popisani tudi z imeni obilice drugih sponzorjev. Hema je veriga trgovin tiste vrste, kjer je mogoče dobiti tako rekoč vse. Zuiver je nepremičninsko podjetje. Vifit je blagovna znamka mlekarskega podjetja FrieslandCampina. B-Better ponuja ustekleničeno vodo.

Ekipa Jumbo-Visma ima sicer dva oddelka – poleg kolesarske še moštvo hitrostnih drsalcev.

Lotto-Soudal

Ena najstarejših ekip v svetovni seriji je redno spreminjala ime, a belgijska državna loterija Lotto je bila vedno med glavnimi sponzorji. Od leta 2015 se ekipa imenuje Lotto-Soudal. Belgijsko podjetje Soudal je eden vodilnih evropskih proizvajalcev tesnilnih mas, poliuretanskih pen in lepil. Med drugim ponujajo tudi linijo čistil in maziv za kolesa, ki jih uporabljajo ekipni mehaniki. Enkrat letno izkoristi ekipa na etapnih dirkah tudi možnost nastopa z drugačnimi dresi, s katerimi promovirajo Soudalovo linijo tesnilnih mas Fix All.

Na dresu najdemo še napise Yuzzu (mala zavarovalnica, ki ponuja zavarovanja za vozila in dom), Vermarc (kolesarska oblačila) in Caps (plačilna kartica za gorivo v Beneluksu).

Znotraj Lotto-Soudala delujeta tudi ekipa mlajših članov in ženska kontinentalna ekipa.

Mitchelton-Scott

Avstralski poslovnež in investitor Gerry Ryan je kolesarsko ekipo GreenEdge ustanovil leta 2011 in v naslednji sezoni so bili že del World Toura, najprej pod pokroviteljstvom multinacionalke Orica, ki proizvaja kemikalije in eksplozivna sredstva za uporabo v gradbeništvo in rudarstvu. V zadnjih dveh letih pa sta glavna sponzorja Mitchelton in Scott. Proizvajalca koles ne bomo podrobno predstavljali, Mitchelton pa je avstralsko vinarsko podjetje, ustanovljeno leta 1969. Imenuje se po majorju Thomasu Mitchellu, ki je leta 1836 odkrival terene na 900 kilometrov dolgi poti od Sydneyja do Melbourna. Slovijo po rizlingu in shirazu pa tudi po restavraciji in prestižnem hotelu, ki sta obdana z obsežnimi vinogradi.

Lastnik vinarne Mitchelton je od leta 2011 Jerry Ryan, ki ima v lasti tudi podjetje Jayco, katerega ime opazimo na ekipnih dresih. Jayco je za Avstralijo kar je za Slovenijo Adria Mobil, torej proizvajalec avtodomov in sponzor kolesarske ekipe. Let’s Go je najemodajalec avtodomov.

Enake drese nosijo tudi članice ženske ekipe, na dresih njihove razvojne kontinentalne ekipe pa se šopiri napis BikeExchange, avstralskega kolesarskega spletnega trgovca, ki je bil leta 2016 ob Orici glavni sponzor ekipe World Toura.

Movistar

Najstarejša ekipa v profesionalnem pelotonu se je leta 1980 imenovala Reynolds in se prvič preimenovala šele leta 1990. Do sezone 2003 smo jo poznali kot Banesto (španska banka). Kasneje sta kot glavna sponzorja nastopala turistična destinacija Balearski otoki (Illes Balears in francoska banka Caisse d'Epargne. Od leta 2011 je veliki sponzor Movistar, blagovna znamka telekomunikacijskega operaterja Telefonica, ki deluje v Španiji in špansko govorečem delu Latinske Amerike. Na dresu opazimo tudi logotip 02, gre za Telefonicino blagovno znamko v Nemčiji, Veliki Britaniji in na Češkem.

Movistarjevi kolesarji letos ostajajo na Canyonovih kolesih, a so po novem opremljena s Sramovimi komponentami in izključno kolutnimi zavorami. Po slovesu Endure od World Toura – Angleži niso bili zadovoljni zaradi omejitev UCI pri razvoju novih rešitev – jih oblači Ale.

V enake barve je oblečena tudi Movistarjeva ženska ekipa.

NTT Pro Cycling

Prva afriška ekipa World Toura je od nastanka leta 2008 do leta 2012 dirkala s kontinentalno licenco, tri leta s prokontinentalno, v World Tour pa so vstopili v sezoni 2016 pod imenom Dimension Data for Qhubeka. Za njimi je nekaj slabih sezon, še posebej obupna je bila lanska, po kateri so zamenjali glavnega sponzorja. Tudi NTT se ukvarja z informacijskimi tehnologijami, z ekipo pa sodelujejo tudi s tehničnega vidika. Poskrbeli za razvoj umetne inteligence, ki je bila v pomoč pri sestavljanju ekipe, z novimi tehnologijami pa bodo spremljali kolesarje tudi med sezono. Pet minut pred dvanajsto je v ekipo kot glavni menedžer vstopil legendarni Bjarne Riis.

Ekipa še vedno sodeluje z dobrodelno organizacijo Qhubeka, ki med drugim prebivalstvo v revnih afriških predelih oskrbuje s kolesi in s tem izboljšuje njihove transportne možnosti. Na dresu opazimo še napis Alcatel-Lucent, gre za francoskega proizvajalca telekomunikacijske opreme.

Za razvojno kontinentalno ekipo NTT Continental Cycling Team tudi letos dirka Martin Lavrič.

Sunweb

Ekipa se je pojavila leta 2005 in po osmih sezonah so vstopili v World Tour. Še do leta 2014 je bila registrirana na Nizozemskem, odtlej pa delujejo pod nemško zastavo. Imena so redno spreminjali, kot Sunweb pa delujejo od leta 2017. V letošnji sezoni daleč najmlajša ekipa (povprečna starost je komaj 24,2 leti) bo na dresih oglaševala turistično agencijo Sunweb, ki ponuja počitnice na Nizozemskem, Danskem in Švedskem ter v Belgiji, Nemčiji, Franciji in Veliki Britaniji.

Na dresih najdemo še napise Škoda (avtomobili), Renson (proizvajalec stavnega pohištva) in DSM (proizvajalec prehranskih dodatkov, biomedicinskih in drugih naprednih materialov ter solarnih tehnologij).

Sunweb sicer deluje na treh frontah, imajo namreč tudi žensko ekipo WorldTeam in kontinentalno razvojno ekipo.

Trek-Segafredo

Ekipo, zgrajeno okoli bratov Schleck, so leta 2011 prvič registrirali v Luksemburgu kot Leopard-Trek. Imena ekipe so se kasneje sicer spreminjala, a nekaj je ostalo enako do danes: opremljevalec s kolesi ostaja Trek, ki je leta 2013 odkupil licenco World Toura od podjetja Leopard SA. Od leta 2014 je tako registrirana v ZDA in je pravzaprav tovarniška ekipa. Od lanske sezone je glavni sponzor Segafredo, italijanska pražarna kave iz Bologne, ki jo je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja odprl Francesco Segafredo. Pražarna je zdaj del skupine Massimo Zanetti Beverage Group in velja za največje zasebno podjetje v kavni industriji. Drugi sponzorski napis na dresu, ki ni povezan s kolesarsko industrijo, je Splunk, informacijsko podjetje iz San Francisca.

Ženska ekipa ima iste sponzorje, a so se odločili za drugačno barvo dresov.

UAE Emirates

Ekipa s sedežem v Združenih arabskih emiratih ima dolgo zgodovino uspehov še iz časov, ko se je imenovala Lampre. Italijanski proizvajalec premazov za jeklo, se je v kolesarstvo vključil že v začetku devetdesetih let, a se je potem za nekaj časa umaknil in spet vstopil leta 1999. Kot glavni sponzor ekipe Giuseppeja Saronnija so vztrajali do sezone 2016 in odtlej Italija kot kolesarska velesila sploh nima več ekipe World Toura. Sprva se je govorilo, da bo licenco prevzelo kitajsko podjetje TJ Sport Consultation, a je posel padel v vodo. Vskočili so Arabci, tako da je ekipa od sezone 2017 registrirana v Združenih arabskih emiratih.

Glavni sponzor je letalski prevoznik Emirates, z manjšima napisoma pa se pokažeta še banka First Abu Dhabi Bank in neki Woosh. Kaj bi to bilo? To sem skušal ugotoviti vsaj petnajst minut. Slednjič sem, verjetno sploh prvi, naletel na spletno stran, kjer piše, da kmalu prihajajo popolne rešitve za vadbo.

Čeprav večina denarja prihaja z Bližnjega vzhoda, ima ekipa še vedno bolj ali manj italijanski duh, seveda z močnim slovenskim pridihom Polanc-Pogačar-Hauptman, kot strokovnjak za bike-fitting pa je začel z njimi sodelovati tudi Borut Fonda. Tako rekoč brez izjeme je italijanska tudi oprema, saj je Colnago opremljen s Campagnolovimi komponentami – pravzaprav so francoska samo pedala.