Za najboljšimi se kadi. Ali tudi gori?

Jakob Fuglsang pravi, da je lani dirkal na makarone, toda pojavile se se govorice, da mu je pomagal zloglasni Michele Ferrari. Ostalo bo pri govoricah, saj CADF ne bo predlagala disciplinskega postopka. Toda zaskrbljujoče je, da je postal doping to zimo spet pomemben del kolesarskih novic.

Astana

Danska nacionalna televizija DR, norveški VG in danski časnik Politiken Onsdag so v začetku tega meseca objavili podatke obveščevalcev Kolesarske protidopinške agencije (Cycling Anti-Doping Foundation, CADF) o domnevnih povezavah med Jakobom Fuglsangom in Aleksejem Lucenkom ter Michelejem Ferrarijem in njegovim sinom Stefanom. Pred začetkom evropske kolesarske sezone na Dirki po Valenciji je završalo.

Boj proti dopingu se začne izven laboratorijev

Za CADF verjetno večina do sobote ni slišala še nikoli. V začetku meseca pa je UCI sporočil, da delo protidopinškega boja z letom 2021 predaja Mednarodni agenciji za testiranje (ITA). Za kaj gre? UCI se neposredno ne ukvarja s protidopinškimi aktivnostmi, ampak to prepušča zunanjemu izvajalcu. CADF je neprofitna fundacija, financirana s sredstvi ekip, UCI, organizatorjev dirk in kolesarjev. Ustanovil jo je UCI leta 2009, od leta 2013 pa je neodvisna. V imenu UCI izvaja vse protidopinške aktivnosti, med katere sodi tudi obveščevalno delo, s katerim se je proslavila v primeru Fuglsang-Ferrari.

Kakorkoli, naslednje leto predaja UCI protidopinški boj konkurenčni Mednarodni agenciji za testiranje, ki opravlja aktivnosti za Mednarodni olimpijski komite. Znotraj ITA bo delovala posebna enota za kolesarstvo, kamor se bodo prelivala vsa sredstva udeležencev fundacije, delovala pa bo predvidoma z osebjem, ki zdaj deluje v CADF.

In dan po novici da UCI zaključuje sodelovanje s CADF, se je začelo o CADF govoriti kot še nikoli prej. Za izsledke poostrenega nadzora nad Jakobom Fuglsangom je javnost izvedela še pred vpletenimi in tudi prej kot UCI. A pri CADF trdijo, da podatkov niso delili sami, ampak so v javnost pricurljali. Včeraj pa so v sporočilu za javnost zapisali, da po temeljitem pregledu dejstev UCI-ju niso predložili poročila o uvedbi disciplinskega postopka zoper kolesarja. Skratka, poročilo očitno obstaja, vendar temelji zgolj na govoricah.

Recept za uspeh? Makaroni.

Po odlični pomladanski sezoni z vrhuncem na dirki Liege–Bastogne–Liege in zmagi na Dirki po Dofineji je Fuglsang lani veljal celo za favorita na Touru. Tik pred dirko, ki je sicer zaradi padce ni končal, sem ujel govorice, da je Fuglsang vitek kot ga še niso videli, novembra pa smo lahko na Cyclingnews brali, da vzpon svoje forme povezuje s spremembami v prehrani. »Ni velika skrivnost – samo več ogljikovih hidratov, kar pomeni več goriva na dirkah in tudi treningih,« je povedal.

Skratka, letel je na makarone, pravimo v krajih na južni strani Alp.

Toda izjemen preboj in govorice, ki so se menda pojavile že spomladi, je očitno vzbudil zanimanje CADF, ki je zagrizla v delo in za obveščevalno dejavnost najela podjetje Sportradar. Rezultat je 24 strani dolgo poročilo, v katerem naj bi pisalo: »Obveščevalni podatki CADF nakazujejo, da je kolesar ekipe Astana Pro Team Jakob Fuglsang vključen v dopinški program Micheleja Ferrarija in da je bil njegov ekipni kolega Aleksej Lucenko prisoten na vsaj enem srečanju med njima v Nici/Monaku.«

Michele Ferrari, ki naj bi imel svojo bazo v Luganu v Švici, naj bi glede na obveščevalne podatke lani marca potoval na Dirko po Kataloniji. Tam sicer ni bilo niti Fuglsanga niti Lucenka, je pa seveda bila Astana, ki naj bi jo Ferrari obiskal. V Monaku in/ali v Nici pa naj bi se Ferrari srečal s Fuglsangom in Lucenkom pred kratkim.

Obveščevalci naj bi v družbi Micheleja Ferrarija opazili tudi kazahstanskega državnega prvaka Alekseja Lucenka. Tudi on je lani rezultatsko močno napredoval.

Obveščevalci naj bi v družbi Micheleja Ferrarija opazili tudi kazahstanskega državnega prvaka Alekseja Lucenka. Tudi on je lani rezultatsko močno napredoval. Astana

Stara znanca Ferrari in Vinokurov

Italijanskemu zdravniku Micheleju Ferrariju, ki je skrbel za dopinški program ekipe US Postal, so doživljenjsko prepovedali delovati v kateremkoli športu po priznanju Lanca Armstronga leta 2012, toda v Italiji ne sme delati s športniki že od leta 2002. Michele Ferrari nikoli ni priznal sodelovanja v dopinških programih in trdi, da ni nikdar od nikogar dobil pisne prepovedi, da ne sme več opravljati trenerskega posla. To naj bi izvedel iz časopisov. Ne glede na to pa je dejstvo, da ob vsakršnem stiku z njim športnikom grozi dveletna prepoved tekmovanj.

Poročilo CADF navaja, da Michele in njegov sin Stefano Ferrari delujeta prikrito in skušata skriti povezave s kolesarji. Ferrari je že dolgo pod strogim nadzorom italijanske policije. Časnik Politiken je spomnil na Padovsko preiskavo, ki je leta 2014 pokazala, da je sodeloval z 38 kolesarji, med katerimi je bilo kar deset povezanih z Astano. Omenjeno je bilo tudi ime tudi Aleksandra Vinokurova, danes vodje ekipe Astana, ki je na dopingu padel leta 2007. Kazahstanska kolesarska zveza ga je kaznovala z enoletno prepovedjo dirkanja, upokojil se je, a se kmalu vrnil. Očitno tudi k Ferrariju, s katerim naj bi bil po ugotovitvah Padovske preiskave v tesnih stikih tudi še leta 2010.

Aleksander Vinokurov dobro pozna Ferrarija.

Aleksander Vinokurov dobro pozna Ferrarija. Astana

Trening z razvpitim zdravnikom kar na očeh vseh

Fuglsang, Lucenko in ekipa Astana za danske in norveške medije niso želeli komentirati poročila, češ da še niso dobili uradnega sporočila od UCI ali CADF in da gre zgolj za govorice. Toda novinarji DR, VG in Politiken so govorili z dvanajstimi osebami, ki so potrdile, da naj bi Fuglsang delal s Ferrarijem. V bližini Monaka – kjer sicer živi – naj bi ga opazili med intervalnim treningom za motorjem … ki naj bi ga vozil nihče drug kot Michele Ferrari. Nihče od virov pa se ni želel izpostaviti.

Ko so govorice prišle v javnost, so z izjavami pohiteli vsi vpleteni. Fuglsang in Lucenko sta se – zanimivo, le kdo jo je napisal? – odzvala kar z identično izjavo: »Zanikam, da sem se srečal z dr. Ferrarijem. Nisem seznanjen z nikakršnim poročilom in potrdim lahko, da pristojni protidopinški organi zoper mene sploh niso sprožili nikakršnega postopka. V zvezi s tem ne morem povedati ničesar. Ekstremno zaskrbljen sem, ker se lahko v medijih razširijo take govorice.«

Ferrari, ki je še vedno aktiven na svoji spletni strani 53x12, je vpletenost zanikal v sedmih točkah. Po njegovih besedah s športniki Astane ni imel nobenih razmerij že več kot 10 let, v Monaku/Nici ni bil vsaj 12 let, še nikoli v življenju ni s skuterjem ali motorjem spremljal kolesarja. Trdi tudi, da leta 2019 ni bil na Dirki po Katalonija in že od leta 1994 ni bil fizično prisoten niti na eni dirki. Poročilo CADF naj bi po njegovem temeljilo na lažnih poročilih. Pravi tudi, da nima baze v Luganu in zaključi s trditvijo, da nikoli ni bil obsojen zaradi dopinga.

Določeni nekdo v Astaninem dresu

Aleksander Vinokurov pravi, da gre za »absurdne govorice«, opozoril pa je na tisto, kar je zmotilo marsikoga. Bi Michele Ferrari res tvegal in se prikazal na Dirki po Kataloniji? Je mogoče, da ga pri tem ne bi nihče opazil? Vinokurov je opozoril tudi, da v Kataloniji ni bilo Fuglsanga in Lucenka. Toda … bilo je sedem drugih kolesarjev Astane. Če se je Ferrari res pojavil v Kataloniji, to nakazuje na možnost, da gre za organiziran dopinški program kazahstanske ekipe, ki ima sicer težave z dopingom že od svojega nastanka.

Upravičeno se lahko vprašamo tudi ali je Fuglsang res tako nor, da bi po okolici Monaka – bivališča lepega števila profesionalnih kolesarjev – res brzel v zavetrju motorja, ki bi ga vozil Ferrari. Na Cyclingtips je na to temo Secret Pro omenil, da so se začele v pelotonu govorice širiti že marca lani: »Slišal sem, da je bil razvpiti dohtar opažen na njegovem najljubšem ovinku na vzponu, s katerim so ga povezovali [verjetno Col de la Madone, op. a.]. Določeni nekdo v dresu Astane je izvajal ponovitve na tem klancu.«

Danec in Kazahstanec se rada družita, sta se družila tudi s Ferrarijem?

Danec in Kazahstanec se rada družita, sta se družila tudi s Ferrarijem? Astana

Ne le prepovedano, ampak tudi nehigienično

V ekipi Astana so v sporočilu za javnost zapisali, da ne sodelujejo s sumljivimi zdravniki. A The Inner Ring opozarja na klubskega zdravnika dr. Andreia Mikhailova, ki je bil leta 2001 obsojen na eno leto pogojne zaporne in 60.000 frankov denarne kazni zaradi organiziranega dopinga v nizozemski ekipi TVM. Toda, kazen je odslužil. Tako kot Aleksander Vinokurov. Po besedah Astane njihovi kolesarji ne smejo z namenom načrtovanja treninga ali prehrane sodelovati z zdravniki izven ekipe. Če se izkaže, da je njihov kolesar kršil protidopinška pravila, se bodo po stari kolesarski navadi od njegovih dejanj distancirali in ga suspendirali.

Toda nobena skrivnost ni, da sta Michele Ferrari in Aleksander Vinokurov do leta 2007 sodelovala. Kot je trdil Vinkourov, o dopingu ni bilo govora. Podobno mi je leta 2018 v intervjuju za revijo Bicikel razlagal tudi Tadej Valjavec, ki je prepričan, da ga je UCI kaznoval zato, ker je v preteklosti sodeloval s Ferrarijem. »Tega sodelovanja ne obžalujem,« je povedal. »Leta 2007 sem bil nasičen vsega, deset let sem treniral na enak način in ni bilo več prave motivacije. S Ferrarijem sem začel leta 2008 sodelovati povsem po naključju. Naj mi kdo verjame ali ne, sam vem, da smo preprosto bolje trenirali. Bili so čisto drugačni treningi.«

A ne glede na vse … s Ferrarijem se ne trenira, ker to pomeni kršitev člena 2.10 Svetovnega protidopinškega kodeksa. Pa naj je bila Ferrariju prepoved vročena ali ne. Če ne drugega, gre za higieno.

Veliko megle, veliko dima

Gibanje za čisto kolesarstvo je izdalo poročilo, v katerem opozarja na porast dopinških razkritij v letu 2019. Če je Georg Preidler izjavil, da je zlorabljal krvni doping iz gole radovednosti, pa so precej bolj zaskrbljujoče izjave Stefana Denifla, ki po svoje potrjujejo tisto, o čemer se govoriči, ko se govoriči o profesionalnem kolesarstvu.

Denifl se po razkritju krvnega dopinga v okviru Operacije Aderlass in štiriletni prepovedi dirkanja na sodišču v Innsbrucku zagovarja še zaradi prevare. Sponzorje naj bi ogoljufal za 580.000 evrov, grozi pa mu celo 10-letna zaporna kazen. Med drugim je izjavil, da po dolgotrajni poškodbi kolena brez pomoči dopinga ne bi mogel podpisati profesionalne pogodbe in da ekipe vedo za dopingiranje. Njegov odvetnik pa je celo izjavil, da »je v kolesarstvu 90 odstotkov dopinga«.

Potem ko se je leta 2012 sesula trdnjava okoli Lanca Armstronga, je bilo videti, da se bo kolesarstvo očistilo. Toda osem let kasneje Armstrong in George Hincapie vabita na turistični izlet na Majorko. Johan Bruyneel je ustanovil agencijo za športnike ki se bo ukvarjala predvsem z marketinškimi in strateškimi aktivnosti, za kar pa ne velja doživljenjska prepoved delovanja v profesionalnem kolesarstvu. V World Tour se kot športni direktor in solastnik ekipe NTT Pro Cycling vrača tudi Bjarne Riis, še en dopinški grešnik, ki je obljubil, da ga ne bo več lomil. Aleksander Vinokurov ni nikoli zapustil profesionalnega kolesarstva.

Dokler bo tako, se bo na kolesarstvo občasno spustila megla in iz kuhinj se bo kadilo. O dimu pa imamo lep slovenski pregovor.

Vsaj v zvezi s Fuglsangom in Lucenkom pa bo ostalo le pri govoricah. Disciplinskega postopka zoper njiju ne bodo sprožili, toda škoda je bila že narejena.

Komentarji

Za komentiranje se prijavi

Nov uporabnik? Ustvari račun.