Dirka po Lombardiji, poletna izdaja 2020

Ena najbolj nenavadnih Dirk po Lombardiji je zaradi osiromašene konkurence obetala malo, a dobili smo veliko. Žal tudi nesreče, ki si jih nismo želeli.

Lansko jesen smo se pred Dirko padajočega listja pogovarjali o dolgem seznamu favoritov, letos pa je štartna lista dajala vtis, da še nikoli ni bilo tako lahko osvojiti spomenika. Ampak, vsak stari maček vam bom povedal, da ni lahko zmagati niti na vaški tekmi. Ena boljših stvari pri kolesarstvu je tudi, da niso dirke s slabšo udeležbo nič manj zanimive – ali pa so še bolj.

Trek-Segafredo z dvema nekdanjima zmagovalcema

Po svoje je bizarno, da je petdnevna etapna dirka za večino najboljših pomembnejša od spomenika, ampak leto 2020 je bizarno samo po sebi. Na štartni listi sta letos izstopala praktično nepremagljivi Remco Evenepoel (Deceuninck-QuickStep) in Jakob Fuglsang (Astana), prvi in drugi na Dirki po Poljski. Manj bi si upal staviti na Diega Ulissija (UAE Emirates), Georga Bennetta (Jumbo-Visma) in še vedno ranjenega Richarda Carapaza (Ineos). Potem sta bila tam še Maximilian Schachmann (Bora-Hansgrohe) in Mathieu van der Poel (Alpecin-Fenix), s katerim je treba računati, tudi če mu trasa ne leži.

A vsi so prišli z relativno šibkimi ekipami. Izstopal je le Trek-Segafredo z lanskim zmagovalcem Baukejem Mollemo, ki je letos še dokazal, da je hiter, dvakrat najboljšim Vincenzom Nibalijem (2015 in 2017), ki mu letos še ne gre najbolje, ter atraktivnima Giulijem Cicconejem in Gianluco Brambillo.

Orkanski začetek še pred vklopom v živo

Prednost ubežnikov sta nadzorovala samozavestna Jumbo-Visma in podjetni Deceuninck-QuickStep z zelo mlado ekipo, štirimi mlajšimi od 23 let. Najdlje pa je vzdržal najstarejši. 37-letni Dries Devenyns je na Madonno del Ghisallo razredčil skupino na vsega 50 glav. Fabio Aru (UAE Emirates) je spet odpadel še preden je počila prva petarda.

Deceuninck-QuickStep je sicer res končal sanje marsikoga, ki potem ni prišel do cilja, a favoriti so ostali zraven, Remco Evenepoel pa je imel samo še enega zdelanega pomočnika. A Devenyns ni bil tako uničen, da ne bi z zadnjim udarcem raztegnil preostanka skupine, tako da je za njim pokazal zobe tudi Astanin Harold Tejada. Ampak, Evenepoel je ostal v sendviču treh kolesarjev Astane in treh Trek-Segafreda. Samomorilsko? Morda. Ali samozavestno? Evenepoel je bil lahko samozavesten. Na Dirki po Poljski je zmagal sam, in to ne proti padalcem: razbil je Jakoba Fuglsanga.

Dokončno selekcijo sta skupaj naredila Fuglsang in Aleksandr Vlasov, ruski državni prvak, ki je še lani vozil za Gazprom-RusVelo, letos pa blesti: že pozimi je bil drugi na Dirki po Provansi, avgusta pa prvi na Mont Ventouxu in četrti v Piemontu. Med osmimi, ki so ostali skupaj na vrhu Sormana, je kazalo Bennettu in Evenepoelu slabo: spopasti bi se morala z duom Fuglsang-Vlasov in triom Ciccone-Mollema-Nibali. Bi lahko sklenila pakt?

Odločilen je bil Muro di Sormano

Žal pa je dirko spet odločil grozljiv padec, ob katerem smo lahko veseli, da jo je nesrečni Evenepoel odnesel z zlomom medenice in da ni bilo še huje. Muro di Sormano ima dva obraza in oba sta kruta: grozljiva strmina s 27-odstotnim odsekom in potem hiter, tehničen spust. Žal je lahko oboje odločilno. Varnostnih protokolov je sicer čedalje več, a vse več je tudi hudih nesreč. Remco je moral ležati tam spodaj precej dolgo, preden je do njega očitno najprej prišel športni direktor Davide Bramati.

Zaradi tega padca je bilo težko gledati zadnjih štirideset kilometrov, ampak, če zdaj, ko vemo, da se je končalo še kar dobro, pustimo čustva ob strani, smo imeli kaj videti. Morda je bil to celo eden bolj napetih zaključkov.

Bennett je bil v res neprijetni situaciji, kjer včasih ne pomaga niti to, da si najmočnejši. Ampak najmočnejši je bil vseeno Fuglsang. Z napadom na Civiglio se je znebil tria Ciccone-Mollema-Nibali, sledil mu je samo Bennett, a Vlasov se je vrnil in Novozelandec je bil spet v sendviču. Zoprno. Ni mu preostalo drugega, kot prepustiti delo Rusu in priti čim bolj k sebi, potem pa z božjo pomočjo napasti na San Fermo della Battaglio.

In je to naredil. Prvič. Vlasov je takoj odpadel, a ne toliko, kot bi moral, če naj bi Bennett potegnil zmagovito potezo. Poskusil je drugič, a Fuglsang je lahko sledil, ne da bi stopil na pedale, potem je celo menjal in nekaj časa narekoval tempo. A ne najbolj srborito, tako da je Vlasov še vedno zaostajal samo par dolžin kolesa in se morda celo malo približeval, dokler ni Bennett poskusil tretjič. Spet neuspešno. Za Fuglsanga je bilo dovolj, da je odgovoril s svojim prvim poskusom in se dobrih šest kilometrov pred ciljem odpeljal zmagi na drugem spomeniku naproti.

Ko pride na progo avto

Zdaj sta pred Dancem Tirreno-Adriatico in potem Giro, kjer žal ne bo imel konkurence v Evenepoelu, bosta pa dirkala Simon Yates (Mitchelton-Scott), ki je bil ta teden prost, in Richard Carapaz, ki mu slabšo predstavo oprostimo zaradi padca na Dirki po Poljski pred tednom dni. Mollema je bil tokrat četrti. Na Touru bo za kapetana kandidiral skupaj z Richiejem Portom, ki se na Dirki po Dofineji drži kar dobro in je trenutno na osmem mestu, ni najbolj opazen, je pa še vedno v stiku z najboljšimi. Da je imel Trek-Segafredo močno moštvo, sta dokazala Ciccone in Nibali, ki sta prišla v cilj za Mollemo.

Potem je v Como že prišel Maximilian Schachmann, ki pa bi lahko končal tudi v bolnišnici. Saj ni res, pa je: tudi na najvišji ravni dirkanja se lahko na traso pripelje avto, za kar bo RCS Sport, organizator Dirke po Lombardiji (in Gira) odgovarjal in bo kaznovan.

Borbeni Van der Poel je izvlekel deseto mesto, ne glede na to, da je bila dirka zelo hitra. Še 35 kilometrov pred ciljem je bil blizu vodilni šesterici, tako da je celo kazalo, da bi jih lahko ujel. Fabio Aru? Ni se potrudil priti do cilja, je pa v ekipi za Tour, še prej naj bi štartal na Dirki po Emiliji.

Še en dokaz ekipne moči Jumbo-Visme

Drugemu mestu Georgea Bennetta ne gre gledati v zobe, ampak vendarle je težko verjeti, da je sposoben odnesti zmago na spomeniku – je pa to, da resno konkurira glavnemu pretendentu za rožnato majico, še en dokaz več, da bo imel Primož Roglič – če pride Kruiswijk po današnjem padcu in odstopu z Dirke po Dofineji k sebi – na Touru ne dveh, ampak tri superpomočnike. In še Seppa Kussa.

Komentarji

Za komentiranje se prijavi

Nov uporabnik?Ustvari račun.