Tour 2020: Najboljši mladi kolesarji

Pravilo je preprosto: belo majico najboljšega mladega kolesarja nosi najhitrejši v skupnem seštevku, ki 1. januarja naslednje leto še ne dopolni 26 let. Letos bo na Touru 26 mladih kolesarjev, od tega trije 21-letniki: Maxime Chevalier (B&B Hotels-Vital Concept p/b KTM), Mathieu Burgaudeau (Total-Direct Energie) in Tadej Pogačar (UAE Emirates), ki sodi tudi med glavne favorite, 22. rojstni dan pa bo praznoval dan po zaključku Toura. A med 26 mladimi za belo majico kandidira le peščica, morda pet kolesarjev – izstopata pa samo dva.

Na štartu sedem nekdanjih belih majic

Najbolj verjetno je, da letos ob spopadu za skupno razvrstitev ne bomo spremljali resne vzporedne tekme za belo majico, kar naj bi bil sicer glavni namen tega tekmovanja. Če ne bo večjih pretresov, lahko kot pretendenta za belo jemljemo zares samo Bernala in Pogačarja, potencialno še Kolumbijca Daniela Martineza in Segia Higuito, ostali pa so daleč za njimi oziroma zaradi vloge pomočnikov ne bodo mogli dirkati zase. Možnosti za belo majico so torej odvisne tudi od vloge v ekipi. Kjer ima moštvo izrazitega kapetana, je bela majica postranskega pomena. Vse pa se lahko spremeni, če kapetan odstopi – v tem primeru se odprejo možnsti za mladeniča.

Petkrat se je doslej zgodilo, da je nosilec bele majice zmagal tudi v skupnem seštevku. Prvič je uspelo Laurentu Fignonu leta 1983, ko so sicer za belo majico kandidirali vsi debitanti na Touru, ne glede na starost. Fignon je imel takrat 23 let. Jan Ullrich je bil najboljši mladi kolesar trikrat v letih od 1996 do 1998, zmagal pa je na Touru 1997. Alberto Contador je na Dirki po Franciji zmagal leta 2007 in kot 25-letnik nosil tudi belo majico. Tudi Andy Schleck je belo oblekel kar trikrat med letoma 2008 in 2010. Po odvzemu rezultata Contadorju je kasneje obveljal za zmagovalca Toura leta 2010. Zadnji, ki je domov prinesel rumeno in belo majico, pa je seveda Bernal.

Nekdo bo oblekel belo majico tudi v šprinterski prvi etapi in to zagotovo ne bo nekdo izmed spodaj navedenih. Najboljši šprinterji so starejši možje, med mlajšimi pa imajo dobre možnosti Cees Bol (Sunweb), ob Nikiasu Arndtu drugi šprinter te ekipe, ali njegov moštveni kolega Casper Pedersen. Ne pozabimo pa, da je mladi kolesar še vedno tudi 24-letni svetovni prvak Mads Pedersen (Trek-Segafredo), ki je letos na Dirki po Poljski v drugi etapi že dokazal, da gre nanj računati tudi v šprintu.

Zgodovina bele majice

1. Egan Bernal (Ineos Grenadiers)

Pri komaj 23 let bo to že tretji Kolumbijčev Tour. Leta 2018 je kot pomočnik Chrisu Froomu in Geraintu Thomasu v seštevku mladih kolesarjev zaostal samo za Pierrom Latourom, lani pa ni bilo nobenih dvomov. Pred Davidom Gaudujem (Groupama-FDJ) je imel na koncu skoraj 24 minut prednosti, pred Enricom Masom (Movistar) pa že slabo uro. Ker bo imel 26 rojstni dan šele leta 2023, ima teoretično možnosti, da dotlej zbere rekordne štiri bele majice.

Seveda pa se letos osredotoča izključno na rumeno in je pravzaprav edini mladi kolesar, za katerim nesporno stoji celotem Ineos Grenadiers – in to odlično moštvo. Če ekipa s sedmimi zmagami v zadnjih osmih letih domov ne bi prinesla rumene majice, bi bil to poraz. Belo majico naj bi osvojil spotoma. Toda letos ima Ineos precej močnejšo konkurenco.

2. Tadej Pogačar (UAE Emirates)

To bo sicer za Pogačarja prvi Tour, toda belo majico je lani je oblekel že na svoji prvi Vuelti – ne brez epske borbe z Miguelom Angelom Lopezom (Astana). Pogačarja seveda umeščamo v širši krog favoritov za zmagovalni oder. Na Tour prihaja s solidno ekipo, a ne kot edini kapetan. Vsaj na papirju je to tudi Fabio Aru, ki slovi kot najbolj preplačan kolesar v karavani. Dejstvo je, da je leta 2015 zmagal na Vuelti, dejstvo pa je tudi, da je zbral v devetih letih profesionalne kariere vsega devet zmag – Tadej Pogačar pa v dveh letih že trinajst.

Mladeniču, ki ima v klubu podporo še v naslednjih štirih sezonah, bodo v pomoč Jan Polanc, David de la Cruz in odlični Davide Formolo. Pogačarjeva prednost je, da se ne boji vžgati iskre, medtem ko se vsi ostali gledajo, in da se neustrašno vrže tudi v dolge solo akcije. Brez dvoma bo to vse težje, saj bo vsem še bolj na očeh, kot lani. In še ena prednost: zaveznika lahko najde tudi v Primožu Rogliču, če mu seveda ne bo prenevaren v skupnem seštevku.

3. Daniel Felipe Martinez (EF Pro Cycling)

Zmagovalec Dirke po Dofineji bo na Touru del udarnega kolumbijskega tria, skupaj z izkušenim Rigobertom Uranom in leto dni mlajšim čudežnim dečkom Sergiom Higuito. Celotno moštvo je odlično, čeprav bodo Neilson Powless, Hugh Carthy in Higuita na Touru nastopili prvič. Uran, drugi na Touru leta 2017 in drugi na Dirkah po Italiji leta 2013 in 2014, bo uradno vodja ekipe. Po lanski težji poškodbi na Vuelti naj bi se mu letos forma počasi dvigovala.

Ampak. Na generalki pred Tourom je bil Daniel Martinez daleč najboljši član ameriške ekipe, zato utegne prevzeti vodstvo. Ni zanemarljivo, da je soliden tudi v vožnji na čas in letošnja z zaključkom na vzponu mu ustreza. Poleg tega ima s Tourom že izkušnje iz leta 2018, ko je bil sicer v razvrstitvi za belo majico na petem mestu daleč, več kot uro in četrt za Pierrom Latourom. Še dlje je bil lani na Vuelti. Toda zares se mu je odprlo letos. Težko bo oblekel belo majico v Parizu, morda pa mu uspe v kateri od prejšnjih etap.

4. Sergio Higuita (EF Pro Cycling)

Spomladi je bil v odlični formi: zmagal je na Dirki po Kolumbiji, kjer je bil boljši prav od Martineza, na Pariz–Nici pa je bil tretji, a najboljši mladi kolesar. Po neželenem odmoru je dirkal samo v Dofineji. Končni rezultat ne odraža ralnega stanja. Potem ko je bil v prvi etapi v stiku z najboljšimi, je namreč v drugi padel in do konca vozil povprečno. Ne vemo v kakšni formi je zares. Na Touru je prvič, ima pa izkušnjo z lanske Vuelte. Bil je 14., med mladimi pa četrti, skoraj pol ure za Pogačarjem, zapomnili pa si bomo njegovo epsko zmago v 18. etapi. Ne pozabimo, da je Pogačarja lani skoraj premagal na Dirki po Kaliforniji!

5. Pavel Sivakov (Ineos Grenadiers)

Rus iz kolesarske družine, ki je odraščal v Franciji, je na Dirki po Dofineji dokazal, da bi bil lahko resen kandidat za belo majico – če seveda ne bi prišel na Tour v vlogi pomočnika. Vseeno lahko ostane visoko, če se bo dolgo zadržal ob favoritih skupaj z Eganom Bernalom. Ob Kolumbijcu in morda še Tau Geoghegan Hartu je del Ineosove trojice za prihodnost, zato mu bodo morda v ekipi pustili dihati.

Tudi on bo na Touru prvič, a je lani na Giru prišel na deveto mesto, med mladimi pa ga je po precej vnetem boju – v štirih etapah je nosil belo majico – premagal samo Miguel Angel Lopez.

6. Enric Mas (Movistar)

25-letnik je letos še za las ujel možnost, da obleče belo majico, rojstni dan ima namreč 7. januarja. Potem ko so jih lani zapustili Nairo Quintana, Mikel Landa, Richard Carapaz, Andrey Amador in Winner Anacona, ima Movistar letos nenavadno šibko moštvo. Največje ime je seveda Alejandro Valverde, letos najstarejši na dirki, ki ima za seboj že devet uspešnih Tourov, štartal pa je kar dvanajstkrat. Toda letos ni pretendent za generalno uvrstitev, zato bo lahko Mas dirkal zase.

Lani je še v dresu Deceuninck-QuickStepa dirkal zelo solidno in se preselil v Movistar v želji po boljši podpori na etapnih dirkah. Vendar pa je letos doslej pokazal manj kot v prejšnji sezoni. Na Dirki po Burgosu je bil daleč zadaj, enako po Dofineji, kjer so bili med mladimi boljši Martinez, Pogačar, Lennard Kämna in Sivakov.

7. Lennard Kämna (Bora-Hansgrohe)

Nemška ekipa prihaja v Francijo s tremi nemškimi specialisti za etapne dirke in Kämna je najmlajši. Nadloga starejših dveh pa so šoškodbe, ki sta jih staknila na Dirki po Dofineji (Emanuel Buchmann) in v Lombardiji (Maximilian Schachmann). Buchmann je lani zablestel s četrtim mestom na Touru, do padca pa je bil na kriteriju Dauphine na tretjem mestu in v igri za zmago.

Buchmann in Shachmann sta vsekakor kandidata za deseterico, morda tudi za peterico na kateri koli tritedenski etapni dirki, le težko pa se bosta borila za zmago. Če se jima življenje na Touru še bolj zaplete, pa bi lahko čast reševal Lennard Kämna, ki je Dirko po Dofineji končal na osmem mestu. In kako mu kaže za belo majico? Težka bo: med mladimi kolesarji sta ga v Dofineji prehitela Felipe Martinez in Tadej Pogačar.

8. David Gaudu (Groupama-FDJ)

Thibaut Pinot je med tremi glavnimi favoriti za zmago, hrbet pa mu bo kril 23-letnik, ki se je z odlično in požrtvovalno vožnjo izkazal že lani, a potem v 19. etapi ostal brez kapetana. Do cilja je, kljub temu, da je opravljal vlogo pomočnika, prišel na 13. mesto. Fant zna zmagovati – na Dirki po Romandiji mu je to uspelo lani v tretji etapi. Ve pa tudi, kako je voziti v belem po Parizu. Na lanski izvedbi je bil namreč drugi najboljši mladi kolesar, zato je belo majico nosil namesto Bernala. Res je za njim zaostal skoraj 24 minut – a je imel tudi več kot pol ure prednosti pred Masom.

Zanimivo pa je, da letos ni dirkal na Kriteriju Dauphine, ampak na štiridnevni Dirki po Limousinu, ki ni ravno idealna za hribolazce njegovega kova. Ne vemo v kakšni formi je, a če bo šlo vse po planu, bo tudi letos do konca stal ob strani Thibautu Pinotu.