Ineos Grenadier na Tour s pisano ekipo

Po videnem na Touru de l’Ain in Dirki po Dofineji ni to nobeno presenečenje. Pretekle lovorike pač niso dovolj za uvrstitev v ekipo, sploh ob možnosti sporov, kakršne smo že videli. V tem tisočletju je bilo najbolj napeto leta 2009 med Albertom Contadorjem in Lancom Armstrongom (Astana), čez tri leta pa tudi v ekipi Sky, ko je Chris Froome štiri kilometre pred ciljem na La Toussuiru nakazal svojemu kapetanu in vsemu svetu, da je bistveno močnejši.

Ekipa Ineos Grenadier na letošnjem Touru

Štirikratni zmagovalec preprosto ni dovolj dober

Ptički z vej ob cestah na Majorki so pozimi čivkali, da je Chris Froome, rdeč kot kuhan rak, na pripravah vozil čez klance daleč za moštvenimi kolegi. Ampak, saj vemo kako je s ptički na veji … podobno kot z italijanskimi mediji, ki so čivkali, da je Froome zaradi slabe pripravljenosti zapustil januarske ekipne priprave – ki pa je jih januarja sploh ni bilo.

Chrisu Froomu vsekakor ni lahko. Čudež je po svoje že to, da se sploh lahko vozi v glavnini že leto dni po hudih poškodbah zaradi padca na lanski Dirko po Dofineji. Vendar pa to za mesto v moštvu, ki letos kaže slabo ekipno formo, seveda ne more biti dovolj. Od superpomočnika se pričakuje, da lahko tudi zmaga, če se kapetanu kaj zalomi.

Težko je bilo verjeti, da je na zadnjih dirkah blefiral, ko je spustil skupino hribolazcev, ko tempo sploh še ni bil uničujoč. To je navsezadnje danes priznal tudi sam in povedal, da se ni počutil dovolj samozavestno, da bi bil lahko v pomoč ekipi. Morda je njegova trenutna forma dovolj dobra za dirkanje na Vuelti, kamor naj bi ga Ineos poslal, preden se od njega častno poslovijo.

Ineos britansko pragmatičen in vljuden

Zakaj ne na Giro? Ker bo šel na Dirko po Italiji Geraint Thomas. Giro je pomembnejši kot Vuelta, upoštevajoč epidemiološko situacijo v Italiji in Španiji pa je tudi precej bolj verjetno, da ga bodo lahko izpeljali. Zakaj torej ne Giro? Morda tudi zato, ker se Froome naslednje leto seli v Israel Start-Up Nation. Izraelci gradijo močno ekipo, naslednje leto se jim bodo pridružili Daryl Impey (Mitchelton-Scott), Patrick Bevin (CCC), Carl Fredrik Hagen (Lotto-Soudal) in Michael Woods (EF Pro Cycling). Skupaj z Danom Martinom bodo imeli udarno moštvo. Vseeno se sprašujem, kako zadnje dni spita lastnika ekipe Sylvan Adams in Ron Baron, ki v svoj ljubiteljski projekt še vedno vlagata milijone … Froome pa trenutno ni dovolj dober niti za osmerico na Touru.

»Chris Froome bo dirkal na Vuelti,« je povedal Sir Dave Brailsford ter se izkazal s pragmatičnostjo in vljudnostjo. »Chris je legenda našega športa, pravi šampion, ki je pokazal neverjeten pogum in odločenost, da se po lanski nesreči vrne. Želimo ga podpreti v tekmi za še en naslov zmagovalca tritedenske dirke in do Vuelte ima nekoliko več časa, da napreduje do vrhunske ravni.«

Pragmatičen je zato, ker želijo z Ineosom zmagati tudi na Vuelti. Vljuden pa zato, ker Chrisu Froomu na izhodnih vratih sploh dajo priložnost. Spomnimo se, kaj se je zgodilo leta 2018 Calebu Ewanu, ko se je pred Tourom razvedelo, da bo v naslednji sezoni iz Mitchelton-Scotta prestopil v Lotto-Soudal. Tako rekoč tik pred zdajci, potem ko so plačali priprave v Kaliforniji, so ga vrgli iz ekipe – kolateralna škoda je bil Luka Mezgec – z izgovorom, da pač želijo nuditi stoodstotno podporo Adamu Yatesu. Tisto leto je Ewan dirkal samo še na Binck Bank Touru in na Dirki po Britaniji, na Vuelto pa so raje poslali Mezgeca, ki je bil odlično pripravljen za leadout, ne pa za šprinte.

Kaj bo z Richardom Carapazom?

Lanski zmagovalec Gira naj bi bil vodja moštva na Dirki po Italiji in je na Procycling Stats še vedno na širšem seznamu udeležencev. Ampak Giro se začne letos samo dva tedna po Touru, premora je torej premalo za resno dirkanje. Sir Dave Brailsford je sicer v izjavi za javnost jasno potrdil, da bo na Giru kapetan Thomas: »Geraint se bo osredotočil na Giro in poskušal izkoristiti priložnost, da zmagi na Dirki po Franciji doda še en naslov na grand touru, s ciljem postati prvi Valižan, ki bo zmagal.« Giro z dvema posamičnima kronometra bo Thomasu tudi sicer ustrezal in tam zna biti kar med prvimi favoriti.

Carapaz je tako na nek način že postal žrtev Ineosovega taktičnega nakupovanja najboljših na svetu, ki se za nekaj milijonov funtov prodajo za pomočnike. Če bi ostal v Movistarju, bi bil ob slabi formi Enrica Masa in Alejandra Valverdeja, ki je že napovedal, da se bo osredotočil na etapne zmage, verjetno celo kapetan. Ampak, zdaj je, kar je. Če se Eganu Bernalu kaj zgodi – na primer nova čudežna poškodba hrbta, če sem malce hudoben –, lahko na lepem postane kapetan na Touru, saj bi verjetno dobil prednost pred mladim Sivakovom.

V skrajni sili – bo Froome dejansko dvignil svojo raven pripravljenosti in ali bo prevladala vljudnost pred pragmatičnostjo – pa ga lahko še vedno pošljejo za vodjo ekipe tudi na Vuelto, ki se začne točno mesec dni po cilju na Elizejskih poljanah.

Pisano moštvo

V britanski ekipi bo torej samo en Britanec, in še ta v vlogi vedno zanesljivega vlečnega konja, bržkone v terminih, ko večina sploh še ne gleda televizije. Vseh osem prihaja iz osmih različnih držav, od tega polovica govori špansko in trije so iz Latinske Amerike. Tako raznotere narodnostne zasedbe nima nobeno drugo moštvo. Za AG2R-La Mondiale bodo na primer vozili izključno Francozi, razen če bo v moštvu tudi Belgijec Oliver Naesen.

Zanimivo je tudi, da bo tokrat dirkal samo en dosedanji zmagovalec Toura. Lanski zmagovalec. Vincenzo Nibali (Trek-Segafredo), rumena majica leta 2014, je raje izbral Giro. Leta 1999 se je zgodilo, da na štartu ni bilo nekdanjega zmagovalca, v tem tisočletju pa potem samo še dvakrat, pred več kot desetimi leti. Leta 2006 je po sedmih zaporednih zmagah in prvi upokojitvi Lanca Armstronga seveda zazevala luknja, po škandalu Floyda Landisa pa je na koncu zmagal Oscar Pereiro (Caisse d'Epargne-Illes Balears, današnji Movistar). Drugič je bilo tako leta 2008, ko je zmagal Carlos Sastre (CSC ProTeam).

Krovni sovražnik: virus

To je seveda zgolj zanimivost in ne pomeni, da bo imel Egan Bernal kaj lažje delo. Primož Roglič je z dvema superpomočnikoma – upajmo, da na Stevena Kruiswijka padec v Dofineji ni vplival preveč usodno – še vedno prvi favorit. Lahko pa upravičeno pričakujemo, da bo deloval Ineos precej bolj homogeno kot na zadnjih dveh francoskih etapnih dirkah. Eksploziven uvod Toura z neugodnima drugo (prelazi Colmaine, Turini, Col d’Eze in tik pred ciljem še Col des Quatre Chemins) in četrto etapo (cilj na vzponu Orcieres-Merlette) bo poskrbel za to, da bosta morali ena ali druga ekipa vzeti vajeti dirke v svoje roke že zelo zgodaj.

Močna ekipa bo tokrat morda pomembna bolj kot kadarkoli prej. Tudi zaradi epidemiološke slike, ki kaže na naraščanje števila okuženih, sicer ne eksponentno, zato pa vztrajno. Karavani očitno uspeva vzdrževati mehurček presenetljivo dobro. Upajmo, da bo tako ostalo. A p drugi strani lahko na razplet vplivajo tudi vladne odločitve, in to mnogo bolj kot lani narava, ko so morali 19. etapo razveljaviti, kar je odprlo pot do zmage Bernalu.

Kaj se zgodi, če bi morali dirko prekiniti? Zato, da velja skupni vrstni red, bi morala dirka grand tour trajati po pravilih vsaj 15 dni. So ekipe razpoložene dovolj optimistično, da bodo vozili taktično, morda predali rumeno majico kakemu padalcu in potem čakali na odločilne etape? Ali pa se bo dirkalo na vso moč? Navsezadnje je drugače sestavljena tudi trasa … pred parado na Elizejskih poljanah so samo tri ravninske etape. Tour bi bil tudi v normalnih razmerah nekoliko nenavaden, tako pa bo verjetno še bolj napeto.