Caleb Ewan zraketiral šprinterje

Umirjen dan z norim zaključkom je bil uvod v prvo etapo z zaključnim vzponom. Tadej Pogačar lahko že obleče belo majico.

A.S.O./Pauline Ballet

Ravninska etapa s skoraj 3000 metri višinske razlike ni bila lahka zato, ker je bila ravninska, ampak zato, ker so se tako odločili kolesarji. Prav dosti dela tako niso imeli niti ubežniki. Narava pa je spet pokazala zobe, ne samo z nevihto sredi etape, ampak tudi z nasprotnim vetrom, ki je nezapleten šprinterski prihod v cilj spremenil v ruleto. Spet je poleg močnih nog zmagalo potrpljenje.

Virtualno pikčasti Perez ostal brez majice

Po hektični prvi etapi se tudi drugi dan kolesarji niso mogli povsem sprostiti, zato pa so se razpeljali na transferni tretji etapi, ki jih je iz Nice odpeljala čez Provanso in v epidemiološko manj ogrožene podalpske konce. Pričakovano sta šla v beg pikčasta majica Benoit Cosnefroy (AG2R-La Mondiale) in z njim izenačeni Anthony Perez (Cofidis), Jerome Cousin (Total Direct Energie) pa je razkazoval logotip francoske ditributerja elektrike in zemeljskega plina. Preseneča, da že drugi dan ni bežal kolesar ekipe B&B Hotels-Vital Concept, ki je letos na Touru prvič, vse pa stavijo na šprinterja Bryana Coquarda.

Na prvih dveh gorskih ciljih je bil uspešnejši Perez in ko je oblekel virtualno pikčasto majico, sta se s tekmecem odločila počakati glavnino, verjetno tudi z mislimi na torkovo etapo, ko bo na na vmesnih gorskih ciljih na voljo sedem točk. Žal pa Perez četrte etape ne bo dočakal, po defektu se je namreč v lovu za glavnino zapletel s spremljevalnim avtomobilom lastne ekipe in končal ob cesti z zlomljenim rebrom in tako postal četrta žrtev letošnjega Toura. Cosnefroy si majice ni zaslužil, če se bo potrudil, pa jo laho zadrži še nekaj dni.

A.S.O./Pauline Ballet

Zmagal je improvizator

Zaključek je razjasnil, da sta letos najboljša šprinterja na dirki Sam Bennet (Deceuninck-Quick Step) in Caleb Ewan (Lotto-Soudal). Avstralec je prišel v Francijo tako rekoč kot kapetan moštva, potem pa že prvi dan ostal brez Johna Degenkolba in Philippa Gilberta. V cilj ga je vodil Jasper De Buyst, a Ewan je ravnal po svoje in nekoliko počakal, potem pa skozi skupino iz ozadja šprintal, kot da mora oprati skupino amaterjev. Ne eno, imel je dve prestavi več. To je bil gotovo eden najlepših šprintov zadnjih let. Agresiven, tesen, natančno izveden, a čist šprint.

A.S.O./Pauline Ballet

Sam Bennett in Giacomo Nizollo (NTT Pro Cycling) sta imela odlični ekipi, a sta se morala zadovoljiti z drugim in tretjim mestom, Sunweb, ki je šprint odprl, pa z le sedmim mestom Ceesa Bola. Tudi Peter Sagan (Bora-Hansgrohe) je bil v dobrem položaju, a v močnem nasprotnem vetru prezgodaj. Seveda pa je čakanje na priložnost dvorezen meč: izgubili so se Matteo Trentin (CCC), Luka Mezgec, Niccolo Bonifazio (Total Direct Energie) in Alexander Kristoff (UAE Emirates), ki je z le 15. mestom izgubil zeleno majico. Elia Viviani? 33. mesto. V družbi hribolazcev.

Zastavlja se vprašanje, ali so šprinterski vlaki mrtvi. Učinkoviti so bili v časih, ko so imeli šprinterji pred seboj osem lokomotiv. Zdaj jih imajo lahko največ sedem, vendar pa se niti ekipe z vrhunskimi šprinterji ne odločijo za velike vlake. Cofidis čaka na zmago na Touru že od leta 2008, a ne stavijo vsega na Elio Vivianija. Kapetan je tudi Guillaume Martin, mož za deseterico v skupnem seštevku.

Mož, ki zna nositi zeleno

Peter Sagan je stvari že postavil na svoje mesto. Zaveda se, da mora na tako zahtevnem Touru zbirati točke že na začetku. Prav mu je prišlo, da je bil na letečem cilju pred glavnino samo Cousin in tako je lahko za zmago v šprintu pobral 17 točk. Prav mu pride tudi Daniel Oss, ki lahko marsikomu odščipne kako točko. Tokrat jo je tudi Matteu Trentinu, ki je včeraj vrgel rokavico Saganu, a zdaj zaostaja že 25 točk. Neverjetno se sliši, da je Sagan oblekel že 126. zeleno majico. In glede na razpored etap, ki sledijo, je malo verjetno, da ga bo kdo slekel do Pariza.

A.S.O./Pauline Ballet

Sean Kelly je sicer temperaturo dvigoval z ocenami, da lahko letos obleče zeleno majico tudi kolesar, ki bo visoko v skupnem seštevku, a to je po mojem verjetno samo, če Sagan odstopi. Vsak leteči cilj je na primer vreden toliko, kot zmaga na gorski etapi ali v kronometru. V četrti etapi je leteči cilj na 51. kilometru, še pred prvim vzponom, in pričakujemo lahko, da bo šel Sagan v beg in po novih 20 točk.

Mož, ki zna nositi rumeno

Za razliko od Kristoffa, ki se je v drugi etapi pojavil na štartu v rumenih hlačah, ki tako mogočni postavi res ne delajo usluge, je izbral Julian Alaphilippe bolj zadržano kombinacijo s črnimi hlačami, a z rumenimi trakovi. Po predpisih (14. pravilo). Kičasto ni niti kolo: rumen trak … in rumena veriga. Odlično! Lepo je videti rumeno majico, ki se med etapo zabava in ne le nervozno bolšči predse.

A.S.O./Pauline Ballet

Je pa tokrat v črnih hlačah dirkal tudi Kristoff, ki je sicer fatalistično priznal, da se ne bo več boril za zeleno majico, ampak bo delal za Tadeja Pogačarja. In dobro je imeti pomočnika, ki ima na seznamu osemdesetih zmag tudi prvi mesti na dirkah po Flandriji in Milano–San Remo.

A.S.O./Pauline Ballet

In če smo že pri ocenjevanju: Marc Hirschi (Sunweb) je nosil pod belo majico črne hlače, pikčasti Cosnefroy pa bele … a mnogi se bodo strinjali, da so to še vedno boljše kot rjave.

A.S.O./Pauline Ballet

Odličen slog pa goji Jerome Cousin, ki so ga po dolgem begu nagradili z rdečo štartno številko najbolj bojevitega v etapi. Dolgi lasje, nepretenciozna brada in malo krajše hlače so simpatičen odmik od povprečja. Morda vozi tudi najlepše pobarvano kolo. In kako lepo se vrtijo obročniki Ursus! Izboljšal bi lahko samo gibljivost, zato da bi lahko odstranil kak distančnik spod krmilne opore.

A.S.O./Pauline Ballet

Kaj nas čaka v četrti etapi?

Štart: Sisteron (478 m)
Cilj: Orcières-Merlette (1825 m)
Razdalja: 160,5 km
Višinska razlika: 3200 m
Tudi tokrat ni bilo transferja z avtobusi, etapa se začne v Sisteronu, kjer se je včeraj končala. Pred zaključnim vzponom prve kategorije v smučarsko središče Oriceres-Merlette (1825 m) so štirje gorski cilji, kjer bo skupaj na voljo sedem točk. Še pred tem bo na 51. kilometru prvi leteči cilj.
Pričakujemo lahko uspešen beg, vprašanje pa je, ali se bo, kot doslej, formiral že na začetku. Specialisti za pobege morda nimajo interesa bežati več kot štiri ure, na letečem cilju pa je v igri 20 točk. Če ne prej, se bo beg tako formiral na vzponu tretje kategorije na Col du Festre. Pikčasti Benoit Cosnefroy se bo verjetno potrudil ostati v ospredju in si zagotoviti s prgiščem novih točk majico vsaj do pirenejskih etap. V begu lahko vsekakor pričakujemo Thomasa De Gendta (Lotto-Soudal), ki lahko s pametno vožnjo pride do konca in s seboj potegne še koga.
Zaključni vzpon na Orcières-Merlette sicer ni nič posebnega, vseeno pa je leta 1971 Luis Ocana tam naložil po 60-kilometrskem pobegu Lucienu Van Impeju skoraj šest minut, Eddyju Merckxu pa 8 minut in 42 sekund ter oblekel rumeno majico. Časovna zapora bi takrat ujela 61 od 109 kolesarjev, a so komisarji naredili izjemo. Letos ne bo tako.
Cesta je široka, bolj se napne šele v zadnjih 300 metrih. Kolesarji tipa Nairo Quintana, Thibaut Pinot, Romain Bardet ali Miguel Angel Lopez gotovo ne bodo poskušali napadati, ampak bodo sledili kateremu od vlakov in bržkone lahko spet pričakujemo, da bo tempo nadzirala Jumbo-Visma. Videli bomo, kako bodo to vzdržali poškodovanci, med njimi tudi Emanuel Buchmann in Maximilian Schachmann.
Zaključek je dovolj zanimiv, da bi se znal izstreliti Julian Alaphilippe. Priložnost za zmago bo morda našel Adam Yates (Mitchelton-Scott), ki ima celo priložnost, da sleče Francoza. Če zmaga in je Alaphilippe drugi, bosta po času izenačena – v tem primeru bi imel Alaphilippe še vedno več točk in bi majico obdržal. Če ga Yates premaga za sekundo … bo Luka Mezgec med tistimi, ki bodo morali narekovati tempo v naslednjih etapah.
Sergei Higuita (EF Education First) in Tadej Pogačar (UAE Emirates) imata priložnost, da slečeta belo majico Hirschiju, ki bo težko držal tempo najboljših v gorah in če ga bo, bo v finišu bolj utrujen. Ko se bo nekdo odpeljal pred zaključkom in če bodo na voljo odbitne sekunde, bodo verjetno za njim skočili vsi. In v takih finiših ima možnosti, morda celo najboljše, tudi Primož Roglič (Jumbo-Visma). Ne verjamem povsem, da je lahko med najboljšimi tudi Alejandro Valverde (Movistar), a starega mačka ne moremo povsem odpisati.
 

Komentarji

Za komentiranje se prijavi

Nov uporabnik? Ustvari račun.