Caleb Ewan zraketiral šprinterje

Ravninska etapa s skoraj 3000 metri višinske razlike ni bila lahka zato, ker je bila ravninska, ampak zato, ker so se tako odločili kolesarji. Prav dosti dela tako niso imeli niti ubežniki. Narava pa je spet pokazala zobe, ne samo z nevihto sredi etape, ampak tudi z nasprotnim vetrom, ki je nezapleten šprinterski prihod v cilj spremenil v ruleto. Spet je poleg močnih nog zmagalo potrpljenje.

Virtualno pikčasti Perez ostal brez majice

Po hektični prvi etapi se tudi drugi dan kolesarji niso mogli povsem sprostiti, zato pa so se razpeljali na transferni tretji etapi, ki jih je iz Nice odpeljala čez Provanso in v epidemiološko manj ogrožene podalpske konce. Pričakovano sta šla v beg pikčasta majica Benoit Cosnefroy (AG2R-La Mondiale) in z njim izenačeni Anthony Perez (Cofidis), Jerome Cousin (Total Direct Energie) pa je razkazoval logotip francoske ditributerja elektrike in zemeljskega plina. Preseneča, da že drugi dan ni bežal kolesar ekipe B&B Hotels-Vital Concept, ki je letos na Touru prvič, vse pa stavijo na šprinterja Bryana Coquarda.

Na prvih dveh gorskih ciljih je bil uspešnejši Perez in ko je oblekel virtualno pikčasto majico, sta se s tekmecem odločila počakati glavnino, verjetno tudi z mislimi na torkovo etapo, ko bo na na vmesnih gorskih ciljih na voljo sedem točk. Žal pa Perez četrte etape ne bo dočakal, po defektu se je namreč v lovu za glavnino zapletel s spremljevalnim avtomobilom lastne ekipe in končal ob cesti z zlomljenim rebrom in tako postal četrta žrtev letošnjega Toura. Cosnefroy si majice ni zaslužil, če se bo potrudil, pa jo laho zadrži še nekaj dni.

Zmagal je improvizator

Zaključek je razjasnil, da sta letos najboljša šprinterja na dirki Sam Bennet (Deceuninck-Quick Step) in Caleb Ewan (Lotto-Soudal). Avstralec je prišel v Francijo tako rekoč kot kapetan moštva, potem pa že prvi dan ostal brez Johna Degenkolba in Philippa Gilberta. V cilj ga je vodil Jasper De Buyst, a Ewan je ravnal po svoje in nekoliko počakal, potem pa skozi skupino iz ozadja šprintal, kot da mora oprati skupino amaterjev. Ne eno, imel je dve prestavi več. To je bil gotovo eden najlepših šprintov zadnjih let. Agresiven, tesen, natančno izveden, a čist šprint.

Sam Bennett in Giacomo Nizollo (NTT Pro Cycling) sta imela odlični ekipi, a sta se morala zadovoljiti z drugim in tretjim mestom, Sunweb, ki je šprint odprl, pa z le sedmim mestom Ceesa Bola. Tudi Peter Sagan (Bora-Hansgrohe) je bil v dobrem položaju, a v močnem nasprotnem vetru prezgodaj. Seveda pa je čakanje na priložnost dvorezen meč: izgubili so se Matteo Trentin (CCC), Luka Mezgec, Niccolo Bonifazio (Total Direct Energie) in Alexander Kristoff (UAE Emirates), ki je z le 15. mestom izgubil zeleno majico. Elia Viviani? 33. mesto. V družbi hribolazcev.

Zastavlja se vprašanje, ali so šprinterski vlaki mrtvi. Učinkoviti so bili v časih, ko so imeli šprinterji pred seboj osem lokomotiv. Zdaj jih imajo lahko največ sedem, vendar pa se niti ekipe z vrhunskimi šprinterji ne odločijo za velike vlake. Cofidis čaka na zmago na Touru že od leta 2008, a ne stavijo vsega na Elio Vivianija. Kapetan je tudi Guillaume Martin, mož za deseterico v skupnem seštevku.

Mož, ki zna nositi zeleno

Peter Sagan je stvari že postavil na svoje mesto. Zaveda se, da mora na tako zahtevnem Touru zbirati točke že na začetku. Prav mu je prišlo, da je bil na letečem cilju pred glavnino samo Cousin in tako je lahko za zmago v šprintu pobral 17 točk. Prav mu pride tudi Daniel Oss, ki lahko marsikomu odščipne kako točko. Tokrat jo je tudi Matteu Trentinu, ki je včeraj vrgel rokavico Saganu, a zdaj zaostaja že 25 točk. Neverjetno se sliši, da je Sagan oblekel že 126. zeleno majico. In glede na razpored etap, ki sledijo, je malo verjetno, da ga bo kdo slekel do Pariza.

Sean Kelly je sicer temperaturo dvigoval z ocenami, da lahko letos obleče zeleno majico tudi kolesar, ki bo visoko v skupnem seštevku, a to je po mojem verjetno samo, če Sagan odstopi. Vsak leteči cilj je na primer vreden toliko, kot zmaga na gorski etapi ali v kronometru. V četrti etapi je leteči cilj na 51. kilometru, še pred prvim vzponom, in pričakujemo lahko, da bo šel Sagan v beg in po novih 20 točk.

Mož, ki zna nositi rumeno

Za razliko od Kristoffa, ki se je v drugi etapi pojavil na štartu v rumenih hlačah, ki tako mogočni postavi res ne delajo usluge, je izbral Julian Alaphilippe bolj zadržano kombinacijo s črnimi hlačami, a z rumenimi trakovi. Po predpisih (14. pravilo). Kičasto ni niti kolo: rumen trak … in rumena veriga. Odlično! Lepo je videti rumeno majico, ki se med etapo zabava in ne le nervozno bolšči predse.

Je pa tokrat v črnih hlačah dirkal tudi Kristoff, ki je sicer fatalistično priznal, da se ne bo več boril za zeleno majico, ampak bo delal za Tadeja Pogačarja. In dobro je imeti pomočnika, ki ima na seznamu osemdesetih zmag tudi prvi mesti na dirkah po Flandriji in Milano–San Remo.

In če smo že pri ocenjevanju: Marc Hirschi (Sunweb) je nosil pod belo majico črne hlače, pikčasti Cosnefroy pa bele … a mnogi se bodo strinjali, da so to še vedno boljše kot rjave.

Odličen slog pa goji Jerome Cousin, ki so ga po dolgem begu nagradili z rdečo štartno številko najbolj bojevitega v etapi. Dolgi lasje, nepretenciozna brada in malo krajše hlače so simpatičen odmik od povprečja. Morda vozi tudi najlepše pobarvano kolo. In kako lepo se vrtijo obročniki Ursus! Izboljšal bi lahko samo gibljivost, zato da bi lahko odstranil kak distančnik spod krmilne opore.

Kaj nas čaka v četrti etapi?