Petkove kratke (05/2022)

Verjeli, ali ne: Davide Rebellin gre v penzijo

Za Marco je Davide Rebellin razkril, da se bo konec leta upokojil, star 51 let. Medtem ko je Tony Martin lani odnehal pri 36 letih med drugim zaradi nevarnosti v pelotonu, to Rebellina ni ustavilo. Ne da ni imel nesreč: lani si je na dirki Coppi e Bartali zlomil sklepno ponvico in ostal brez dirk mesec dni, sezono pa končal na Memorialu Marca Pantanija, kjer si je zlomil golenico in mečnico.

Tudi letos dirka za italijansko kontinentalno ekipo Work Service Vitalcare Vega, a za štart naj bi bil pripravljen šele aprila, saj po zlomih očitno še ni nared. Želi si uvrstitve med pet ali deset najboljših. To mu je uspevalo že lani, ko je bil generalno deseti na Sibiu Touru v Romuniji in sedmi na Dirki po Romuniji. Dirkal je tudi na Istrski pomladi in na Veliki nagradi Slovenije. Pravi, da v ekipi, kjer je letos drugi najmlajši star 25 let, opravlja predvsem vlogo cestnega kapetana ali očeta, čeprav bi bil lahko najmlajšim tudi ded.

Profesionalno kariero je začel leta 1992. V prvi sezoni je bil deveti na Dirki po Lombardiji, potem pa v najboljših letih zmagal v etapi na Giru (1996), Liege–Bastogne Liege (2004), Amstel Gold Race (2004), tri Valonske puščice (2004, 2007, 2009), Tirreno–Adriatico (2001) in Pariz–Nica (2008). Zadnjo od 61 zmag je dosegel v etapi Dirke po Iranu leta 2017, star 46 let.

Oddelal bo torej 30-letno kariero in ker bi profesionalnim kolesarjem zaradi naporov in nevarnosti zlahka priznali benificirani delovni staž, kot na primer rudarjem, bi bilo to lahko skoraj to. Res pa ga je v dopinških časih lomil. Leta 2008 je na olimpijskih dirkah oddal pozitiven vzorec, ostal brez srebrne medalje in dobil 12-mesečno prepoved dirkanja. To je bil konec njegove kariere na najvišji ravni pri ekipi Gerolsteiner, odtlej je nastopal za manjše ekipe, a v sezonah od 2013 do 2016 še vedno za pro kontinentalno poljsko ekipo CCC-Sprandi-Polkowice.

Upokojuje se tudi Ashleigh Moolman Pasio

Pod 13-letno kariero bo letos potegnila črto 36-letna Južnoafričanka, petnajstkrat državna prvakinja, lani zmagovalka etape na ženskem Giru in druga v generalni razvrstitvi ter aktualna svetovna prvakinja v e-športnem kolesarstvu. S soprogom sicer vodita kolesarski hotel z izposojo koles v Gironi, v okviru Rocacorba Cycling pa deluje tudi njena platforma za ženske ljubiteljice zviftanja Rocacorba Collective. Kolesarjenje na trenažerju bo tudi v prihodnje ena od njenih glavnih okupacij, pravi, že 26. februarja pa bo nastopila na drugem svetovnem prvenstvu v e-športnem kolesarstvu.

Do konca sezone si želi zmagati na dirki World Toura, kar ji še ni uspelo. Njena prva letošnja dirka – izvzemši zviftanje – bo Strade Bianche, sledijo Trofeo Alfredo Binda, ardenske klasike in Tour de France.

Chantal van den Broek-Blaak pa bo kariero podaljšala

Svetovna prvakinja leta 2017 in zmagovalka zadnje Strade Bianche je nameravala zaključiti sezono že po spomladanskih klasikah, deloma ker si je želela novih izzivov in deloma zaradi zdravstvenih težav z izgorelostjo njenega soproga. Toda možakarju gre k sreči na bolje, njo pa je zamikal nastop na Touru. SD Worx ji je pogodbo z veseljem podaljšal kar do leta 2024. Ključna za njeno odločitev je bila obljuba, da ji bodo nudili podporo, če bo zanosila, z možem si namreč želita otroka. Kariero je tako podaljšala vsaj do svojega 35. leta, tako bi bilo za njo sedemnajst profesionalnih sezon.

V World Touru brez primera dopinga

Gibanje za čisto kolesarstvo (MPCC) je izdalo letno poročilo o zabeleženih dopinških primerih oziroma športnih goljufijah, ki so jih v letu 2021 zabeležile protidopinške agencije, pravosodni sistemi in mediji. Med državami izpostavljajo zaradi očitnega porasta Rusijo, ki je s 77 primeri na prvem mestu, nič ni besed o ZDA, ki so s 53 primeri (lani 54) na drugem mestu, ali Italiji s 27.

Med športi sta na prvem mestu dvigovanje uteži (55 primerov) in atletika (54), sledi tenis z devetimi primeri dopinga, a še dodatnimi 25 primeri koruptivnih dejanj, v veliki večini nameščenih rezultatov. Sledijo nogomet, jahalni šport in ameriški nogomet, kolesarstvo je z 19 primeri na sedmem mestu.

V prejšnji sezoni sicer ni bilo primera dopinga v svetovni seriji, zato pa štirje med ekipami pro in po trije v moških kontinentalnih ekipah ter šest v ženskih kontinentalnih ekipah. Med cestnimi kolesarji so ujeli 12 grešnikov, štiri med dirkališčnimi kolesarji, enega v gorskem kolesarstvu in dva v drugih disciplinah. Vsega skupaj 13 moških in šest žensk.

Vendar MPCC opozarja na kolesarstvo dveh hitrosti. Običajni dopinški testi naj ne bi bili več dovolj za odkrivanje goljufov, MPCC pa podpira razmislek o »radikalnejših preiskovalnih metodah«.

WADA se ubada s tizanidinom, ki (še) ni prepovedano sredstvo

Se spomnite policijske preiskave ekipe Bahrain Victorious na Touru? Našli so tizanidin, ki so ga odkrili tudi v vzorcih las treh kolesarjev. To je mišični relaksant, ki se uporablja za lajšanje togosti in oviranega delovanja mišic, predvsem pri bolnikih z multiplo sklerozo ter poškodbami ali boleznimi hrbtenjače.

A tizanidin, ki se ga na recept dobi pod blagovno znamko Zanaflex, ni na seznamu prepovedanih substanc. Kljub temu je Svetovna protidopinška agencija zaskrbljena, je za L’Equipe povedal vodja znanosti pri WADA Oliver Rabin. Substance ne poznajo dobro, a se sprašujejo o smiselnosti uporabe, razen za zdravljenje resnih degenerativnih patologij – do katerih seveda ne pride med tritedenskim dirkanjem s kolesi. Glede na stranske učinke, kot so omotica, zaspanost, halucinacije, bruhanje in bolečine v želodcu, se pri agenciji sprašujejo o smiselnosti uporabe zdravila za izboljšanje športnih dosežkov. Tizanidin bi lahko že v kratkem vpisali na seznam prepovedanih sredstev.

Filippo Ganna si želi zmag na klasikah

Top Ganna ima šestnajst profesionalnih zmag, od tega štirinajst na kronometrih, eno res epsko na Giru 2020 in eno lani na Etoile de Besseges po 8-kilometrskem begu. Želeli smo si ga videti v glavnih vlogah še na velikih klasikah in za Gazetto dello Sport je v začetku meseca povedal, da bo pri Ineos Grenadiers končno dobil svoje priložnosti.

Sezono je začel na etapni dirki Etoile de Besseges, ki poteka te dni, sledita UAE Tour in Pariz–Nica. Na vsaki od njih bo naskakoval zmage na kronometrih. Sledita velika cilja: Milano–San Remo in Pariz–Roubaix. V Severnem peklu ima precej več možnosti, navsezadnje je tam že zmagal leta 2016 na dirki mlajših članov. Leta 2018 je prišel v cilj za metlo, predlani sploh ne.

Bernal uspešno prestal drugo operacijo hrbtenice

Po stabilizaciji dveh zlomljenih vretenc v prsnem delu hrbtenice so se odločili še za operativni poseg v vratnem delu hrbtenice, ki so ga opravili v četrtek. To je bila tretja operacija v komaj desetih dneh in naj bi bila tudi zadnja, a bo Bernal verjetno še kar nekaj časa ostal v bolnišnici. Tudi v četrtek se je javil na Instagramu z borbeno fotografijo.

Quick Step-Alpha Vinyl še v ciklokros?

Wielerfliets je poročal o govoricah, da naj bi se Patrick Lefevere zanimal za prevzem ekipe Tormans CX, ki je sicer oddelek Intermarche-Wanty-Gobert Materiaux. A med vodstvi cestne in ciklokros ekipe naj bi bilo nekaj napetosti, zato naj bi se tako ali tako ločili. Vodja ciklokros ekipe Jan Tormans prijateljuje z lastnikom proizvajalca maziv Soudal, ki bo naslednjo sezono postal drugi veliki sponzor Lefeverove ekipe in iz tega je nastala zgodba.

Zanimiva je iz več razlogov. Prvič, za Tormans CX dirkata Quinten Hermans in Corne van Kessel, ki sta tudi člana Intermarche-Wanty-Gobert Materiaux. Letos jima pogodbi potečeta in če pride do posla, se lahko morda preselita v Volčje krdelo. Hermans je že povedal, da bo sedanjo ciklokros ekipo letos zapustil.

Drugič, del ekipe in mladinske izpostave na cesti je Zoe Bäckstedt, svetovna prvakinja v ciklokrosu in na cesti, ki se prihodnje leto seli v člansko konkurenco. Njena sestra Elynor Megan dirka za Trek-Segafredo in logično bi bilo, da bi se v ameriško ekipo preselila tudi Zoe – navsezadnje okviru Treka deluje ciklokros ekipa Baloise-Trek Lions. A Lefevereja je začelo zanimati tudi žensko kolesarstvo in je začel prek svoje agencije Experza vlagati v žensko ekipo NXTG. Predvidevam, da bi šla vsaka ženska raje v Trek, kot v ekipo možakarja, ki sodi v neke druge čase, ko se je ženske še pošiljalo za štedilnike.

Tretjič, v ekipi je Joran Wyseure, novi svetovni prvak v ciklokrosu med mlajšimi člani.

In četrtič? vodja ekipe Tormans CX Maxime Segers se je že odzval, da bo ekipa obstajala še naprej z novimi sponzorji, neglede na to, da Tormans odhaja. Ostajajo pa govorice, da Lefevereja zanima ciklokros.

Pidcock v Fayettevilleu opravil šele tretjino dela

Veliki cilj Toma Pidcocka je zmagati na treh svetovnih prvenstvih v isti sezoni. Z mavrično majico na letošnjem ciklokrosu je na dobri poti, o njegovih možnostih so se podrobno razpisali na Cyclingtips.

Seveda je precej očitno, da ima letos dobre možnosti, tretjino dela je navsezadnje že opravil. A sledi zahteven program spomladanskih klasik. Dirkal bo praktično povsod, razen na Pariz–Roubaix, skupaj z Girom bo do konca maja zbral 43 štartov – 36 na cesti in sedem v ciklokrosu. Še bolj problematično je, da ima do svetovnega prvenstva v olimpijskem krosu konec avgusta le tri mesece časa.

Če se mu bo uspelo dobro pripraviti, se bo v Les Getsu soočil s tehnično in tudi sicer zelo zahtevno progo. Še bolj zaskrbljujoče je, da bo zaradi skromne uvrstitve na Ucijevi lestvici imel slabo štartno izhodišče, najverjetneje v tretji vrsti. Mimogrede, v Fayettevilleu so ga postavili v drugo vrsto, a je bilo preprosto prehitevati.

Potem pride loterija v Wollongongu. Govori se, da naj bi bila dirka dolga 275 kilometrov, le kilometer manj kot najdaljše svetovno prvenstvo v Beljaku leta 1987, a profil proge mu ustreza, neglede na to, kako bodo sestavili kroge. Za pripravo na svetovno prvenstvo bo imel manj kot mesec dni časa. Vmes ga čaka dolga pot tja dol. Če mu uspe izpolniti dve tretjini cilja, bo na njem ogromen pritisk. Precej verjetno je, da bosta na štartu dva, ki ju ni bilo v Fayetteveilleu. Poleg vseh ostalih, seveda. In navsezadnje, ni lahko držati vrhunske forme mesec dni.

V vseh treh disciplinah je mavrično majico oblekla le Pauline Ferrand-Prevot, a je za to potrebovala dve sezoni (pa manj kot 365 dni): na cesti leta 2014, v ciklokrosu in olimpijskem krosu pa leta 2015.

SP v Glasgowu 2023: podelili bodo 190 mavričnih majic

Če ne letos, morda uspe Tomu Pidcocku prihodnje leto, ko bo med dirkama v gorskem in cestnem kolesarstvu minilo le nekaj dni. Na svetovnem prvenstvu v Glasgowu bodo med 3. in 13. avgustom prvič v zgodovini na enem mestu organizirali svetovna prvenstva v skoraj vseh disciplinah. Naštejmo:

• cestno kolesarstvo (kronometer in cestna vožnja),

• dirkališčno kolesarstvo,

• parakolesarstvo (cestno in dirkališčno),

• gorsko kolesarstvo (cross country, maraton in spust),

• trial,

• BMX (race, freestyle park, freestyle flat),

• dvoransko kolesarstvo (o, ja: umetnostno kolesarjenje in ciklobal).

In tudi to še ni vse: na istem prizorišču bo svetovno prvenstvo gran fondo.

Vsekakor si lahko predstavljamo, da bo to gromozanski organizacijski zalogaj, ki pa naj bi si ga poslej privoščili vsaka štiri leta. 190 kompletov medalj je več, kot na primer zimskih olimpijskih medalj (letos 109 kompletov). A poleg ciklokrosa, ki ostaja zimska diciplina, pogrešam še dve. E-športnega kolesarstva oziroma svetovnega prvenstva na Zwiftu, verjetno ne jemlje resno niti Uci. Manjka pa tudi gravlanje, ki naj bi ga letos organizirali prvič, a ne vemo ne kje, ne kdaj, ne kako.

Izjemoma bo svetovno prvenstvo, ne po Vuelti, ampak med Tourom in Vuelto. Vsekakor je skupno prvenstvo dobro za manj razpoznavne discipline, kot je ciklobal, ampak obenem to pomeni grozno obremenitev za gledalce. Najbolje, da si takrat vzameš dopust. Navsezadnje ga lahko preživiš kar na Škotskem. Ali se kvalificiraš na gran fondo.

Enajst dni dirkanja v Glasgowu, a brez cestne dirke za mlajše članice

Uci ima s svetovnim prvenstvom v Glasgowu ambiciozne načrte, prek zasebnih podjetij kot sta Zwift in Golazo Sports organizira celo svetovna prvenstva v marginalnih tekmovalnih disciplinah, o cestni dirki za mlajše članice pa se še vedno samo pogovarjajo. Do realizacije naj bi prišlo po besedah predsednika Ucija Davida Lappatienta šele čez dve ali tri leta. O tem bodo na organizacijskem komiteju razglabljali prihodnji teden.

Dve ali tri leta se bodo mlajše članice spopadle kar v okviru iste dirke, kot članice. Po eni dirki bodo torej podelili dva kompleta medalj, kot da gre za državno prvenstvo v kaki manjši, kolesarsko slabo razviti državi. To je seveda bizaren predlog. Moški člani pod 23 let imajo svojo cestno dirko že od leta 1996, na evropskih prvenstvih poteka dirka za mlčajše članice od leta 2007, samo Uci pa se smeši s predlogi, ob katerih zlahka pomisliš, da pristojni nimajo pojma o dinamiki cestnega dirkanja. Da sploh ne omenjamo očitne diskriminacije.

MVDP spet trenira na cesti

Bojda Mathieu van der Poel ni samo ležal na kavču, ampak se je ukvarjal tudi z vodnim joggingom, karkoli že to je. V nedeljo se je pojavil na Zwiftu za slabo uro in vajo ponovil v ponedeljek, v sredo pa se je zapeljal na sedež ekipe in v slabih dveh urah naredil 64 kilometrov. Včeraj je trening podaljšal še za pol ure in naredil 75 kilometrov, družbo naj bi mu delal Zdenek Štybar.