Napol razkrite trase svetovnega prvenstva 2022 v Wollongongu

Videti je, da so se pri trasi avstralski organizatorji vsaj malo zgledovali po Belgijcih, ki so v Flandriji letos pripravili dva različna kroga, potem pa vse skupaj zapletli z nenavadno kombinacijo. Način predstavitve trase pa malo spominja na predstavitev Gira 2022, s katero je RCS Sport gnjavil javnost teden dni. Pri Cyclingtips, ki je kot domači avstralski medij razkril največ koristnih informacij – ali, bolje rečeno, špekulacij – so razkrili, da obstaja za skrivnostnost upravičen razlog: pristojni z Ucija zaradi covida-19 niso mogli pripotovati v Avstralijo in dokončno potrditi formata dirke.

Cestna dirka z dvema različnima krogoma

Svetovno prvenstvo je v Avstraliji leta 2010 gostil Geelong, mesto blizu Melbourna, zmagal pa je Thor Hushovd. Leta 2022 bodo dirke slabih 70 kilometrov južno od Sidneyja. Trasa bo potekala pretežno ob morju, a z izletom kar globoko v notranjost, medtem ko bo kronomer v celoti v mestu.

Štarta moške in ženske elitne dirke bosta v kraju Helenburgh, 250 metrov nad morjem, od koder se bodo spustili ob obalo. Do krogov v Wollongongu je 35 kilometrov, torej relativno malo, toda vožnja ob obali je slikovita, velika atrakcija pa je Sea Cliff Bridge. Potem sta na meniju dva različna kroga, a še ne vemo dokončno kateri bo za glavno jed in kateri za sladico, niti koliko bosta jedi obilni.

Krog Mount Keira
Dolžina: 34,1 km
Višinska razlika: 630 m

Gre za približne številke, kot jih navaja Cyclingtips. Keira je hišna gora kolesarjev iz Wollongonga, kar 8,7 kilometrov dolg vzpon s povprečnim naklonom 5 odstotkov, a z več kot 10-odstotnimi odseki in 15-odstotno rampo po dobrih petih kilometrih. Podobno strmi so odseki tudi na spustu, ki je vsaj po zemljevidu videti kar zaguljen.

Krog Wollongong City
Dolžina: 17,7 km
Višinska razlika: 220 metrov

Mestni krog ni povsem ravninski in je tudi precej tehničen, seveda gotovo ne tako kot v Leuvenu. V krogu sta dva klanca, prvi je dolg 900 metrov (4,5 %), po kratkem spustu sledi Mount Pleasant (1,1 km/7,7 %) s 14-odstotno rampo na prvi tretjini klanca. Prihod v cilj dirke bo ravninski, s krajšima, a verjetno za razplet nepomembnima hupserjema.

Dirke za mlajše člane, mladinke in mladince bodo potekale izključno v mestnem krogu Wollongong.

Ugibanja

Organizator se po informacijah Cyclingtips nagiba, da bi glavnina elitnih dirk potekala po mestnem krogu, kar se zdi logično, saj bodo tja laže zvabili večino od 300 tisoč gladalcev, kolikor jih v nedeljo pričakujejo ob progi med moško dirko. To naj bi podpiral tudi predsednik Ucija David Lappartient, ki si želi videti na televizijskih zaslonih množice gledalcev – če seveda na avstralsko pomlad ne bo po celini razsajala kaka nova različica starega koronavirusa.

Pri Cyclingtips so že besno špekulirali o poteku dirke. Ženska naj bi imela od najmanj 1.890 metrov (en krog čez Keiro, 141 kilometrov) do največ 2.300 metrov višinske razlike (2 kroga čez Keiro, skupaj 157 kilometrov). Moška pa nekako od 3.210 metrov (249 kilometrov, en krog čez Keiro) do 4.000 metrov (skupaj 261 kilometrov), če bi Keiro prevozili kar štirikrat in petkrat krog po mestu.

Mestna vožnja na čas

Krog za vožnjo na čas so trasirali v mestu. Vemo, da bodo moški in ženske prvič v zgodovini dirkali na isti dan, v nedeljo, 17. septembra. Vemo tudi, da bodo dirkali na isti trasi in prevozili enako razdaljo. Krog je dolg 18 kilometrov, s 140 metri višinske razlike. Dobro tretjino je bodo pridelali v kilometer dolgem vzponu s 5-odstotnim povprečnim naklonom. Trasa naj bi bila precej tehnična, med drugim ima po zemljevidu sodeč tako rekoč 180-stopinjski in en 270-stopinjski zavoj.

Verjetno bodo torej oboji prevozili dva kroga. Za moško dirko je 36 kilometrov relativno malo, a ne najmanj, kar so kdaj dirkali, za ženske pa relativno veliko.

Mlajše kategorije bodo dirkale na nekoliko krajšem krogu brez zanke v severnem delu mesta.

Moštvena štafeta? Seveda, to še vedno obstaja. Dirkalo se bo na skrajšanem krogu, enakem kot pri mlajših kategorijah. En krog za ženske in en krog za moške.

Program

Malo morje potencialnih favoritov

Trase naj bi dokončno potrdili do marca leta 2022, potem pa lahko začnemo plesati za to, da bodo dirko dejansko lahko izpeljali z gledalci vred. Na svojega drugega svetovnega prvaka čakajo Avstralci od leta 2009, ko je v Mendrisiu zmagal Cadel Evans. Caleb Ewan bo imel verjetno prednost, če bo klanca manj, Michael Matthews pa, če ga bo več. Toda v nobenem primeru šprinterjem ne bo lahko, saj je tudi mestni krog precej napet in vsaj po profilu celo bolj ustreza puncheurjem, sploh če bodo ekipo naredile zahtevno dirko. In jo bodo.

Med Slovenci naj bi proga najbolj ležala Luki Mezgecu, ki je skozi svojo kariero lead-outa pomagal obema avstralskima asoma in ju torej pozna do obisti. Tiste, ki smo dirke gledali po televiziji, smo imeli včasih občutek, da bi bilo bolje, če bi se vloge obrnile in bi šprintal Mezgec. No, ko sta Mezgec in Matthews lani na klasiki v Bretanji nazadnje dirkala drug proti drugemu, je Avstralec zmagal pred našim šprinterskim bombnikom. Kakorkoli – do svetovnega prvenstva je še predaleč, na štartu bo vrsta favoritov, a trasa navsezadnje ni videti kot klasična šprinterska dirka. Spodobilo bi se, da po dolgem času med seboj obračunajo šprinterji, ki vzdržijo rafale na vzponih. A teh bo malo morje, to pa pomeni, da se krog favoritov samo še širi.