Neuradno: koledar Gravel World Series

O datumih nove serije sta prva poročala Gran Fondo Daily News in Cycloworld, ki je ponudil še nekaj podatkov o razdaljah. Nekatweri navedeni organizatorji se že pohvalijo, da so del serije, spet drugi še nimajo niti spletne strani. Organizator serije je Golazo Sports, glavni sponzor naj bi bil Trek.

Štiri celine, dvanajst držav

Glede na govorice z začetka januarja ni večjih presenečenj, res pa je Ewric Verveecken, koordinator serij UCI Gran Fondo in Gravel World takrat napovedoval 15 dirk in nekaj govoril celo o centralni Afriki. Svetovna serija ni čisto svetovna, ampak saj je še huje v cestni svetovni seriji. Edina azijska dirka Gravel World Series naj bi bila na Filipinih, edina v latinoameriška v Mehiki, svojo dirko ima še Avstralija. Manjkata Afrika in Južna Amerika, v Kanadi in ZDA pa bosta po dve prireditvi. To je morda manj od pričakovanj, a naj bi bilo v Kaliforniji po predvidevanjih še svetovno prvenstvo.

Večina ponuja dve ali celo tri trase, ni pa jasno, katera bo štela za uvrstitev na svetovno prvenstvo. Bržkone najdaljša dirka. Razdalje teh so sicer kolikor toliko normalne, od 85 kilometrov na Filipinih pa do 150 kilometrov na nam najbližji La Montserrato-Strade Bianche.

Polovica vseh dirk v Evropi

Če še niste slišali za dirke, ste pa slišali za nekatere kraje. Fayetteville v Arkansasu je letos gostil dirke svetovnega pokala in svetovnega prvenstva v ciklokrosu. GCN je mimogrede pripravil simpatično reportažo o tamkajšnjih makadamskih cestah in to, da so Fayetteville oklicali za paradiž, sodeč po posnetkih ni daleč od resnice.

Belgijski Houffalize je gostil klasiko gorskokolesarskega krosa in se zdaj na svetovno sceno vrača z dirko Yuzzu Houffa Gravel, ki so jo lani organizirali prvič. Sporza je pripravila simpatično reportažo.

V Evropi gostijo dirke gravlerske svetovne serije poleg Belgije še Francija, Poljska, Švedska, Italija, Nizozemska in Španija. Najbliže nam je italijanski La Montserrato-Strade Bianche, kjer bo letos dirka že šestič. Monferrato je regija v Piemontu v trikotniku med Milanom, Torinom in Genovo na jugu. Do Quattordia, kjer je štart, je iz Ljubljane slabih 600 kilometrov vožnje. Štartnine so od 45 evrov za zgodnje ptice do 65 evrov na dan dirke.

Kako se kvalificiraš na svetovno prvenstvo?

Uradno ne vemo. Prve informacije pravijo, da po približno enakih pravilih kot na svetovno prvenstvo Gran Fondo. Najboljših 25 odstotkov iz vsake od mnogih kategorij (19-34 let, 35-39, 40-44, 45-49 ...) se uvrsti na svetovno prvenstvo. Več o še neznanih pravilih smo pisali tukaj. Kot kaže, ne bo šlo za povsem samooskrbne dirke: Organizator Jingle Gravel GX Gravel Race bo na 100-kilometrski dirki pripravil okrepne postaje vsakih 25 kilometrov.

Seveda boš dirkal v konkurenci skupaj s profesionalci ali bivšimi profesonalci, pač tistimi, ki so v tvoji starostni kategoriji in ki bodo imeli čas še za tovrstno rekreacijo. 3. septembra na gravel dirki v Italiji gotovo ne bo udeležencev Vuelte in Benelux Toura. Mimogrede: Laurens ten Dam bo 17. septembra, ko bo dirka na Nizozemskem, dirkal v ZDA, a bo imel sodeč po svojem koledarju za kvalifikacije še nekaj drugih priložnosti.

Sicer pa sumim, da bo svetovno prvenstvo v gravlanju vsaj na začetku precej rekreativne narave in da bodo za pravo stvar še nekaj časa veljali predvsem Unbound Gravel in drugi samooklicani gravlerski spomeniki. To ni nujno slabo, vsaj za tiste, ki se zmrdujejo takoj, ko vidijo zaporedje črk u, c, i. Res pa moram priznat, da me je kar malo zamikalo, da bi v začetku septembra skočil v Piemont pogledat to čudo.