Giro 2020: Koliko kdo velja?

Ob pogledu na štartno listo je morda videti, da še nikoli ni bilo tako preprosto zmagati na Giru. Večina najboljših je vse stavila na Tour de France, za katerega je bilo tudi najbolj verjetno, da ga bodo do konca izvedli, še preden pandemija zalije peloton World Toura z drugim valom. V strnjenem koledarju pa se je Dirka po Italiji znašla v konkurenci z belgijskimi klasikami, ki potekajo v istem terminu, in celo z Dirko po Španiji, ki se začne, še preden se bo zares razplamtela kolesarska vojna na Giru. Vendar pa to ne pomeni, da bo Giro lahek, kaj šele dolgočasen.

Favoriti za rožnato majico

Zaradi hudih poškodb je brez Gira ostal Remco Evenepoel (Deceuninck-Quick Step), ki je dajal vse znake, da lahko postane najmlajši zmagovalec tritedenske dirke. Ne glede na to, ali bi mu uspelo ali ne, bi bila dinamika z njim v igri povsem drugačna. Sicer lahko na letošnji rožnati dirki razglasimo štiri kolikor toliko izrazite favorite, ki pa ne bodo nastopili s preveč izstopajočimi ekipami. In to je, skupaj s simpatično traso, recept za odprto dirko.

Geraint Thomas (Ineos Grenadiers)

Potem ko ni bil izbran v ekipo za Tour, je Valižan dvignil formo ter na Dirki od Tirenskega do Jadranskega morja že mešal štrene v vrhu. Premagal ga je samo Simon Yates. Zmagovalcu Toura leta 2018 gredo na noge kar tri vožnje na čas, na katerih bi si lahko simpatično prednost privozil že pred alpskimi etapami. Na deset kilometrov dolgem kronometru na Tirreno-Adriaticu je Valižan proti Angležu pridobil 22 sekund. Če to pomnožimo s šest (skupno 64 kilometrov vožnje na čas na Touru), je to že čedna papirnata prednost.

Simon Yates (Mitchelton-Scott)

Na Giru leta 2018 je dirkal napadalno od začetka in nosil rožnato majico od šeste etape, a potem tri dni pred zaključkom pogorel. V enem samem dnevu je pridelal skoraj 40 minut zaostanka za Chrisom Froomom, ki je tisti dan izvedel enega najlepših napadov v zgodovini novodobnega kolesarstva. Vtis je isto jesen Yates popravil z gladko zmago na Vuelti in je tako eden od treh kolesarjev z zmago na grand touru, ki bodo letos nastopili na Dirki po Italiji.

Jakob Fuglsang (Astana)

Kdaj, če ne letos? Zmagovati zna na krajših etapnih dirkah (leta 2009 je zablestel na Dirki po Sloveniji), leta 2017 in 2019 pa je zmagal celo Kriterij Dauphine, na tritedenskih dirkah pa ni imel sreče, a resnici na ljubo niti nikoli ni bil zares v igri za zmago. V deseterici je bil leta 2013 na Dirki po Franciji (7. mesto). Leta 2017 je bil na Touru po 11. etapi na petem mestu, po padcu pa je odstopil zaradi poškodb. Dobro mu je kazalo tudi lani, ko je še v 15. etapi držal 9. mesto, v naslednji pa spet padel in odstopil..

Letos prihaja na Tour z lepo popotnico. Na Dirki po Poljski je zaostal samo za Remcom Evenepoelom, potem pa zmagal v Lombardiji. Na svetovnem prvenstvu je bil na petem mestu prvi, ki prej ni dirkal na Touru.

Astano so morali pred kratkim prevetriti zaradi pozitivnega testa Zhandosa Bizhigitova na covid-19. Z njim sta bial v tesnem stiku Yuriy Natarov in Vadim Pronskiy, ki ju bosta nadomestila Jonas Gregaard Wilsly in Rodrigo Contreras. Miguel Angel Lopez je celo osmi na stavnicah za zmagovalca, a je za njim že Tour. Veliko odkritje letošnje sezone pa je 24-letni Aleksandr Vlasov, ki je lani v pro kontinentalni ekipi Gazprom RusVelo med drugim zablesetel s tretjim mestom na dirki Po Sloveniji. Na vseh letošnjih dirkah, se je sukal med najboljšimi petimi, na Mont Ventouxu in Dirki po Emiliji je zmagal, na Tirreno-Adriaticu pa je bil peti. To bo njegova prva tritedenska dirka, na kateri pa ima med mladimi kolesarji daleč najboljše možnosti, da obleče belo majico.

Steven Kruijswijk (Jumbo-Visma)

Po nesreči na Dirki po Dofineji je ostal brez Toura, a je lahko treniral, seveda pa je ob pomanjkanju dirk njegova forma veliko vprašanje. Letos je dirkal vsega sedem dni in tako v vlogi pomočnika Primožu Rogliču ni mogel pokazati vsega. Za njim je že 17 tritedenskih dirk, kar sedemkrat je bil v deseterici. Z Girom ima neporavnane račune iz leta 2016, ko je nosil rožnato majico, potem pa po neumnem zletel v sneg na spustu s Colle dell’Agnela – ki ga bo prevozil tudi letos.

Vsekakor je mož za uvrstitev med prve tri, vprašanje pa je, če je tip zmagovalca. Postava Jumbo-Visme ne bo niti približno tako zvezdniška kot na Touru in zanimivo bo videti, kako bodo funkcionirali. Kruijswijk je soliden kronometrist, težko se ga je znebiti tudi na vzponih, forma pa se mu utegne proti koncu izboljševati.

Vincenzo Nibali (Trek-Segafredo)

Za Siclijancem je bleščeča kariera s štirimi zmagami na grand tourih in še sedmimi uvrstitvami med prve tri. Letos ima že vso sezono prestavo manj od najmočnejših asov, še najboljši pa je bil na Dirki po Dofineji, ki jo je precej potihem končal na četrtem mestu. A podobno je bilo že pred lanskim Girom, kjer si je s konsistentnim dirkanjem izboril drugo mesto. Z vsemi žavbami namazani Morski pes zna ugrizniti boleče in tudi od njega pričakujemo, da bo zablestel predvsem v Alpah.

V ekipi ima odlične pomočnike, med drugim Gianluco Brambillo in Giulia Cicconeja – po njuni zaslugi je bila lani modra majica najboljšega v gorah vso dirko v lasti Trek-Segafreda.

Rafal Majka (Bora-Hansgrohe)

Morda mu delamo krivico, ker ga omenjamo bolj proti koncu, saj se je Poljak doslej že šestkrat uvrstil v najboljšo deseterico na tritedenskih dirkah, leta 2015 je bil na Vuelti celo tretji. Zelo dobro dirka tudi letos: V Združenih arabskih emiratih je bil 5., na Poljskem 4., na Tirreno–Adriaticu celo 3., pičlih 29 sekund za zmagovalcem. Kazalo je na drugo mesto, odnesla pa ga je njegova šibka točka – vožnja na čas. Letošnja trasa mu torej ne leži najbolj, poleg tega za razliko od konkurentov ni edini kapetan v ekipi, saj bo nastopil tudi Peter Sagan.

Wilco Keldermann (Sunweb)

Tudi 29-letni Nizozemec ni ravno tip zmagovalca, se pa na tritedenskih dirkah redno uvršča med najboljše: na Giru je že bil 7., na Vuelti pa 4. in 7. Za njim je dobra sezona s 5. mestom na Dirki po Provansi, 6. na Dirki po Združenih arabskih emiratih, na Poljskem je bil 7., na Tirreno–Adriaticu pa 4. Vsekakor je dosegljiva peterica, del ekipe mu bo podrejen, drugi del pa bo bolj delal za Michaela Matthewsa, ki je vendarle prvi zvezdnik ekipe.

Pestra šprinterska zasedba

Ciklamna majica najboljšega po točkah ni bila nikoli tako cenjena kot zelena majica na Touru, toda letos se obeta zanimiv boj. Na Giru sta v vsaki etapi po dva leteča cilja, sicer pa lahko pričakujemo najmanj štiri, morda celo sedem šprintov, medtem ko bi lahko v 13. etapi do Matere prišel do točk tudi Michael Matthews, morda še Peter Sagan. Če ne bi naredil neumnosti na Dirki po Poljski, bi bil verjetno prvi favorit Dylan Groenewegen (Jumbo-Visma), tako pa so na štartni listi kolesarji, ki so bodisi zmagovali na manjših dirkah bodisi ostajajo dolžniki.

Arnaud Demare (Groupama-FDJ)

Demare bo pod velikim pritiskom, saj Groupama-FDJ po polomu na Touru krvavo potrebuje dobre rezultate na dirkah World Toura. V Italijo so prišli z verjetno najboljšim šprinterskim vlakom, kar kaže na to, da vse stavijo nanj. Na Giru bo nastopil tretjič – lani je z eno zmago in in še tremi uvrstitvami med najboljše tri sedem dni nosil ciklamno majico, a na koncu zaostal za Pascalom Ackermannom.

Z desetimi letošnjimi zmagami – vse je dosegel po sprostitvi karantenskih ukrepov – je Demare najuspešnejši šprinter sezone – oblekel je celo majici vodilnega v skupnem seštevku na Dirki po Valoniji in Dirki po Poitou-Charentes-Novi Akvitaniji. Najtrofejnejša je bila zmaga na dirki Milano–Torino, kjer je prehitel tudi Caleba Ewana, Wouta van Aerta, Petra Sagana, Fernanda Gavirio …

Fernando Gaviria (UAE Emirates)

Kolumbijec je bil prvi znani kolesar, ki se je pozimi okužil s koronavirusom. Zmagoval je že prej v Argentini, po odprtju sezone pa je na Dirki po Burgosu v drugi etapi dokazal, da mu bolezen ni prišla do živega. V šprintih je ves čas visoko, ni pa toliko zmagoval. Samozavest si je nekoliko dvignil z zmago na Dirki po Toskani v sicer ne vrhunski konkurenci. Lani je na Giru zmagal, enkrat je bil drugi in enkrat četrti, bil je kandidat tudi za ciklamno majico, a je zaradi bolečin v kolenu odstopil v 7. etapi.

Letos mu bo v pomoč trojica Mikkel Bjerg, Juan Sebastian Molano in Maximiliano Richeze, ki je eden najboljših lead out kolesarjev, kar si jih lahko zaželite.

Michael Matthews (Sunweb)

Če kdo, bo letos on dirkal na svežino. Ker se drugo leto vrača v Mitchelton-Scott, sicer ni ljubljenec vodstva ekipe, izbrali ga niso niti za Tour, toda na Giru bo najboljše, kar bo imel Sunweb. Na Dirki od Tirenskega do Jadranskega morja je bil v šprintih izgubljen nekje daleč, a za njim je dobra sezona. Na dirki Milano–San Remo je v šprintu glavnine zmagal za tretje mesto, na bretanjski klasiki v Plouayju je za zmago opravil z Luko Mezgecem, na svetovnem prvenstvu pa je bil v ospredju do konca in zmagal v šprintu skupine za sedmo mesto.

Težko zmaga v množičnih šprintih, a zna tudi to. Leta 2017 je v odsotnosti Petra Sagana z dvema etapnima zmagama oblekel pikčasto majico, dve etapni zmagi pa ima tudi z Gira. Letos je med najresnejšimi kandidati tudi za ciklamno majico. Točke bo lahko nabiral tam, kjer jih ne bodo mogli klasični šprinterji.

Peter Sagan (Bora-Hansgrohe)

Za Slovakom je slaba sezona brez ene same zmage. Pravzaprav ni zmagal že 15 mesecev. Na Touru je garal kot žival, a se ni izšlo za osmo zeleno majico. Vendar pa Giro ni njegov izhod v sili, saj ga je kot zamenjavo za pomladanske klasike načrtoval že prej. Obljubo bo držal, kljub temu da po Touru ni svež. V prvi vrsti si želi etapno zmago, skozi dirko pa bo videl, ali bo sposoben tekmovati tudi za ciklamno majico. Eno je namreč prežati na zmage v etapah, nekaj drugega pa ohranjati koncentracijo tri tedne ter redno zbirati točke na letečih ciljih.

Elia Viviani (Cofidis)

Tudi on je dolžnik letošnje sezone. Po strogi karanteni v Italiji se ne znajde, čeprav sem ter tja prišprinta med najboljše. Na Touru je bil letos v etapah 6., 4. in 5. na Elizejskih poljanah, ampak v Cofidisu ga plačujejo za to, da zmaguje. V Italiji mu bodo pomagali Marco Mathis, Nathan Haas in Simone Consonni, ki je bil z njim že na Touru.

Na Giru je zmagal že petkrat, kar štirikrat pred dvema letoma, ko je tudi oblekel majico najboljšega po točkah. Giro je pravzaprav njegova zadnja letošnja priložnost, da upraviči svojo ceno. Navsezadnje je daleč od uspehov tudi Cofidis, World Team z le dvema zmagama – na dirkah druge kategorije.

Kdo bo prvi oblekel rožnato majico?

Lepo bo spremljati tudi boj kronometristov. Geraint Thomas bo seveda visoko motiviran kot favorit za končno zmago in njegove zmage nikakor ne gre odpisati. Bržkone bi bil boljši kot četrti že v Imoli, kjer pa je dirkal brez svojega števca in je tako težko nadzoroval tempo. V ekipi pa ima še dva favorita za rožnato majico po prvi etapi.

Filippo Ganna (Ineos Grenadiers)

V Palermu bo prvič pokazal mavrično majico in zaradi hitre proge uvodne vožnje na čas ima brez dvoma tudi največje možnosti za to, da tudi naslednji dan ne bo nastopil z originalnim klubskim dresom. Manj mu leži drugi, precej daljši kronometer s strmim vzponom v 14. etapi, toliko bolj pa zadnji v Milanu. Tudi ta bo kratek, Ganna pa bo imel v gorah precej manj dela kot njegov klubski kolega Rohan Dennis, ki bo na vzponih vztrajal ob Thomasu precej dlje.

Rohan Dennis (Ineos Grenadiers)

Po slabem kronometru na svetovnem prvenstvu je Avstralec ranjeni lev in brez dvoma bo skušal vtis popraviti. A boljše možnosti za zmago ima v 14. etapi. Zanimivo pa bo tudi videti, kako se bo obnesel kot pomočnik Geraintu Thomasu. Navsezadnje se od Dennisa pričakuje garanje tudi v gorah, saj je več kot samo soliden kolesar za tritedenske dirke.

Victor Campenaerts (NTT)

Ekipa NTT je pred propadom, svetovni rekorder v vožnji na eno uro pa je eden od petih, ki še nima pogodbe s kako drugo ekipo za sezono 2021. Težko je verjeti, da je ne bo dobil, vendar pa je tudi res, da so njegove zmage na kronometrih prej izjema kot pravilo. Morda je težava tudi v tem, da so kronometri čedalje krajši in čedalje bolj hriboviti, ampak letos še nima zmage. Nazadnje je slavil lani na Dirki po Belgiji – ampak ne v kronometru! Na svetovnem prvenstvu je bil zanič, šele osmi, zato je vprašanje, kaj lahko naredi v prvi etapi.

Glede na to, da NTT dirka na Giru z individualnimi cilji, pa bi utegnil nekaj energije prihraniti za druga dva kronometra. A morda bi bilo dobro, če bi računal tudi na kako zmago v cestni etapi.

Kdo pa so vaši favoriti na letošnjem Giru? Smo koga izpustili? Si upate napovedati zmagovalca razvrstitve za modro majico najboljšega hribolazca?