WHO priporoča: kolesarjenje

V času težkih razmer je težko najti pozitivne plati omejitve gibanja in družbenega distanciranja, toda vseeno moramo izpostaviti čistejši zrak in prebujeno ljubezen najširše populacije do gibanja v naravi. Tudi kolesarjenja. Svetovna zdravstvena organizacija je zdaj priporočila hojo in kolesarjenje tudi za vsakodnevne opravke, kot razloga pa navaja omejevanje fizičnih stikov in rekreacijo.

Več kolesarjev, manj bolnih

Uspešen boj proti pandemiji lahko v Sloveniji deloma pripišemo tudi ustavitvi javnega prometa. Ta ukrep je bil pri nas zaradi večje navezanosti na lasten prevoz vendarle manj boleča kot v državah in mestih, kjer so migracije bistveno bolj odvisne od sredstev javnega prevoza. A ob sprostitvi ukrepov omejitev je vendarle ključna tudi mreža javnega transporta, kjer pa bodo še naprej veljale omejitve stikov.

WHO tako med drugim priporoča, da od drugih potnikov držimo vsaj en meter razdalje, kar pomeni, da bodo avtobusi in vlaki enostavno prepeljali manj potnikov. No, rešitev poznamo: slabša rešitev je avtomobil, boljša pa transport na lasten pogon.

Pri WHO so zapisali: »Kadarkoli je mogoče, razmislite o vožnji s kolesom ali hoji: to omogoča fizično distanciranje in hkrati prispeva k izpolnjevanju minimalnih zahtev po vsakodnevni telesni dejavnosti, ki je lahko otežena zaradi dela na daljavo in omejenega dostopa do športa in drugih rekreacijskih dejavnosti.«

Kolesarski servisi kot nujen del infrastrukture

Priporočilo WHO je še eden izmed žarkov upanja, da kriza na kolesarsko industrijo srednjeročno ne bo imela usodnejšega vpliva na kolesarsko industrijo in da lahko dolgoročno pričakujemo celo večjo naklonjenost trajnostnim oblikam transporta. To pa ne bo dobro le za industrijo, ampak predvsem za kolesarsko skupnost oziroma okolje na splošno.

Že ob začetku krize sta Konfederacija evropske kolesarske industrije (CONEBI) in Evropska kolesarska zveza pozvali evropske vlade, da ostanejo kolesarski servisi kot nujen del infrastrukture odprti tudi med karanteno. Nujna servisna popravila so bila dovoljena v Sloveniji ves čas, od včerajšnjega dne pa je dovoljena tudi prodaja izdelkov v kolesarskih trgovinah.

Prazne ceste, prenapolnjene kolesarske steze

V čedalje več mestih pozivajo, da oblasti sledijo vzoru Berlina in namenijo v času pandemije na ulicah več prostora kolesarjem. Nemški ljubitelji avtomobilskega udobja sicer besnijo, verjetno tudi zaradi zavedanja, da se lahko takšna, kolesarjem naklonjena ureditev obdrži tudi po koncu pandemije. Kar pa bi bilo v resnici prav, če mislimo resno z zmanjševanjem škodljivih izpustov.

Ali potrebujemo širše površine za kolesarje? Če so v zadnjih dneh v Ljubljani ceste bistveno manj obremenjene z avtomobili, pa je na kolesarskih stezah zavladala gneča. V prestolnici je sicer mreža kolesarskih stez razvejana, ne pa tudi odlična z vidika uporabnosti. Ob večjem številu kolesarjev so dejansko tudi prenapolnjene, če želimo, da po njih udobno in brez konfliktnih situacij potujejo zelo različni tipi kolesarjev – od družin z majhnimi otroci in otroškimi prikolicami do hitrih komjuterjev in rekreativnih kolesarjev.

Večje število kolesarjev seveda vpliva tudi na manjše število avtomobilov, to pa na izboljšano prometno varnost za kolesarje. Kar je glavna skrb mnogih, ki zaradi tega raje ne sedejo na kolo.