V Franciji brezplačen servis koles

Omejitveni ukrepi so spodbudili kolesarjenje kot praktično in varno obliko prevoza po vsakodnevnih opravkih povsod po svetu, a ob ukinjanju karanten lahko vnema popusti. Chris Boardman, komisar za hojo in kolesarjenje v Manchestru, je tako za Independent opozoril, da za redefinicijo – kolesarske – normalnosti zmanjkuje časa.

Krinka nujnih ukrepov

Boardman, olimpijski zmagovalec v zasledovanju leta 1992 v Barceloni in nekdanji svetovni rekorder v vožnji na eno uro, se zadnja leta posveča varnosti in promociji vsakodnevnega kolesarjenja. V zvezi z nujnostjo sprejemanja ukrepov je opozoril na Kitajsko, kjer se že nakazuje, da lahko postane uporaba avtomobila celo bolj razširjena kot pred izbruhom pandemije. Zato je nujna alternativa.

Ob tem je Boardman prostodušno izjavil, da bi bilo za to smiselno izkoristiti bolj ohlapna pravila, ki veljajo zaradi izrednih razmer: »Če na primer načrtujemo filtrirane soseske [soseske, kjer imajo ljudje prednost pred avtomobili, op. a.], moramo skozi celotne postopke javnih razgrnitev. Ampak zdaj lahko rečemo: ’To bomo uveljavili v sedmih dneh’. Potem imamo priložnost ljudem reči: ’To je veljalo med ukrepi omejitev. Si želite tako ureditev obdržati?’«

V Veliki Britaniji oblasti kljub naraščajoči popularnosti kolesarjenja pri uvajanju začasnih kolesarskih pasov niso pokazale odločnosti, drugače pa je bilo na primer v Nemčiji, kjer so se oblasti odzvale že v prvi polovici aprila. V Berlinu so začasne kolesarske pasove označili kar s trakovi, praksi pa so na željo prebivalstva sledili tudi v mnogih drugih nemških mestih.

Pariz postaja kolesarsko mesto

Ambiciozni in inovativni so v Franciji, kjer ima kolesarski šport domovinsko pravico, manj pa je kolo priljubljeno kot vsakodnevno prevozno sredstvo. V prenatrpanem in zaradi prometa močno onesnaženem Parizu je imela županja Anne Hidalgo ambiciozne načrte že pred pandemijo.

V dvomilijonskem mestu je bilo le 370 kilometrov kolesarskih stez, v kratkem pa z uvedbo začasnih kolesarskih pasov načrtujejo razširitev na 650 kilometrov. Med drugim bodo vzpostavili kolesarske pasove na trasah, kjer sicer vozijo najbolj obremenjene linije podzemne železnice 1, 4 in 13. Še 750 kilometrov novih začasnih kolesarskih pasov pa uvajajo v pariški regiji.

Kralj je mrtev … naj živi kralj!

V načrte za promocijo kolesarjenja se v Franciji aktivno vključuje tudi kolesarska zveza. Ne le z avtomobilom, kolo tekmuje tudi z javnim prevozom, ki pa predstavlja eno največjih tveganj za drugi val okužb. Predsednik Francoske kolesarske zveze Olivier Schneider je tako opozoril, da lahko kolesarjenje »prispeva k preprečevanju drugega vala pandemije koronavirusa«.

Ministrica za okolje Elisabeth Borne pa je na Twitterju zapisala: »Želimo si, da bi bi bilo to obdobje nov korak na poti k izboljšanju kolesarske kulture in da bi bilo kolo kralj ukinitve omejitev.« Vlada bo tako za popularizacijo kolesarjenja namenila dodatnih 20 milijonov evrov. Država bo med drugim financirala 300 tisoč popravil koles v vrednosti 50 evrov.

S tem prihaja država nasproti gospodarstvu in prebivalcem z zanemarjenimi, morda v kleteh pozabljenimi kolesi. Obenem bo to tudi prispevek k varnosti na cesti. Še pet milijonov bodo namenili kolesarski infrastrukturi, kot so kolesarska parkirišča, in financiranju izobraževalnih programov – karkoli že to pomeni.

Pet milijonov za kolesarsko infrastrukturo se zdi malo, vendar je to samo bonus zaradi krize koronavirusa. Že lani je francoska vlada za izboljšanje kolesarske infrastrukture za sedemletno obdobje namenila 43,7 milijona evrov. Do leta 2024 si želijo v Franciji delež komjuterjev s kolesi dvigniti za trikrat – s treh na devet odstotkov.