Šport v času epidemije

V četrtek, ko smo se v Sloveniji le zavedeli, da vendarle ne gre za nedolžno gripo, me je Belgijec še prepričeval, naj ne obupam, da bo Dirka po Flandriji šele 5. aprila in da se bodo dotlej stvari umirile. To je tipičen belgijski pristop, a danes so le ocenili, da očitno ne bo šlo. A bolj kot podcenjevanje razsežnosti epidemije je verjetno težava v svetu, kakršnega smo ustvarili. Že nekaj dni zastoja ima katastrofične ekonomske posledice. Občutek imam, da se potrebnih ukrepov ne sprejema zato, da bi omejili bolezen, ampak zato, da bi omejili gospodarsko škodo.

V Italiji kaznujejo kolesarje

Seveda me žre, da ne bom v živo videl Dirke po Flandriji in še bolj, da dan prej ne bom vozil We Ride Flanders. Testno kolo nikoli ni prišlo iz Italije. Odpade tudi Gravelution #3. Maj bo minil brez Gira in skoraj gotovo od štirih spomladanskih spomenikov ne bomo videli niti enega. Organizatorji si želijo dirke prestaviti na kasnejši datum, toda dirk, ki jih bo treba nadoknaditi, je čedalje več. Marec je šel k vragu, a zelo verjetno bo šel tudi april, leto pa ima samo 366 dni … in dodaten dan je že za nami.

V vsakem primeru bo, če bo seveda sploh izpeljan, drugi del sezone nervozen. Kolesarji bodo lačni zmag in tisti brez pogodb za naslednjo sezono bodo panično iskali svoje priložnosti tik pred zdajci. A zdi se, da se najbolj grizejo amaterji. V Italijii poročajo o skupini petih amaterskih kolesarjev, ki niso spoštovali dekreta o karanteni … grozi jim zaporna kazen.

V Italiji imajo dovoljenje za kolesarske treninge le profesionalni kolesarji, a naj bi trenirali posamično in ne v skupinah. Toda problematično ni le druženje, temveč tudi možnost nesreče, zaradi česar bi dodatno obremenili zdravstveni sistem, ki je v Italiji tako rekoč na psu. Ob tem se marsikdo vpraša kako daleč smo od tako strogih ukrepov v Sloveniji.

Tudi Zwift ima svoje meje

Svarila o omejitvi medosebnih stikov moramo seveda vzeti skrajno resno. Ne toliko za svoje dobro, ampak za družbeno dobro. Odgovorno je omejiti stike, če niso nujno potrebni. A po drugi strani strokovnjaki svetujejo, da odidimo v naravo. Bistvo ni ostati doma, ampak omejiti druženje.

Ostati pred televizorjem ali na Zwiftu dan ali dva, to že gre, morda tudi en teden, potem pa utegne postati skrajno neprijetno – in ob tem se je vredno vprašati, kako je zapornikom, ne glede na to, da naj bi bili zapori po splošnem ljudskem prepričanju še preveč udobni.

Zato si vsekakor vzemite čas tudi za kolesarjenje, a spoštujte osnovna pravila. Medosebni stiki odpadejo. Še bolj kot sicer bodite previdni, da se vam ne zgodi nesreča. In ne pretiravajte.

Nazaj k naravi

Vsaka intenzivna fizična aktivnost povzroči upad imunosti organizma, zato moramo biti še posebej pozorni na to, da se ne preobremenjujemo in da poskrbimo za regeneracijo ter ustrezno prehrano. Pozabite na prehranske dodatke, zadostuje običajna zdrava prehrana, ki je ne bo zmanjkalo. Imejte pa zalogo za nekaj dni, seveda tudi zalogo potne hrane.

Drugič. Še posebej si ne želite pristati na urgenci v obdobju, ko so zaposleni v zdravstvu pod hudim stresom. Zavirajte malo prej in bodite v prometu bolj defenzivni.

In kolesarite sami – razen če greste z osebo, s katero si na primer delite stanovanje ali celo posteljo, v tem primeru sta pač v istem zocu. Vemo kako je pri kolesarjenju. Ne samo, da vozimo precej tesno drug ob drugem, med pogovorom tudi ne gre brez pljuvanja, iz nosu vsake toliko časa poleti izcedek in ves čas si šarimo po obrazu. Kofe runde? Kavo spijte doma! Postanek na bencinski črpalki? Naj ima prodajalec svoj mir.

Zdaj imamo priložnost, da se držimo priporočil in se stikom izogibamo brez prisile. Če tega ne bomo spoštovali, nas bodo v to v naše skupno dobro prisilili. Verjemite, da si ne želimo drastičnih ukrepov. Osebno zlahka sprejmem delo v domači pisarni in se odpovem jutranji kavi v bifeju, če bi moral cele dneve gniti doma, bi se mi pa zmešalo. In mimogrede … v razmerah, ko se skušamo čim bolj izolirati, je gravlanje zakon.