10 razlogov za gravlanje

Gravlanje postaja počasi hit tudi v podalpski deželi, ki je že nekaj let okužena s cestnim kolesarstvom. Včasih smo se – in avtor tega prispevka ni bil izjema – posmehovali kolesarjem z ogromnimi podsedežnimi torbicami in tlačilkami, pripetimi na okvir. Zaostala miselnost! Vsak pravi cestni kolesar bi se moral občasno srečati z makadamskimi potmi. Zato ne bo postal boljši človek. Bo pa postal boljši kolesar.

1 Stran s prometom

Se po preveč bližnjem srečanju z avtomobilom vračate domov kot živčna razvalina? Bi se radi v miru s kolegom vozili vštric tudi v deželi, kjer je to prepovedano? Pogrešate tišino? Vas spravlja ob pamet instrumentalen odnos do cest, ki jih razumemo samo še kot sredstvo za opravljanje nujnih – in manj nujnih – poti, ne pa tudi kot poligon za igro? Gravel je za vas! Makadamskih cest se vozniki izogibajo kot hudič križa. Na gozdni cesti se bo zgodilo, da tudi uro ali dve ne boste srečali žive duše. V sezoni medvedov si žvižgajte.

2 Razširjena obzorja

Kolesarji poznamo najbolj zakotne vasi in obskurne ceste, po katerih se vozijo samo domačini. Toda tam, kjer je konec asfalta, ima večinoma mejo tudi razgledanost cestnega kolesarja. Če še niste bili na Starem Ljubelju, potem s kolesom sploh niste bili na Ljubelju. In ne le oddaljenih prelazov, s širšimi plašči boste odkrili tudi makadamske ceste v bližnji okolici, kar bo dalo popoldanskim vožnjam povsem novo dimenzijo.

3 Naučimo se voziti počasi

Po makadamu se premikamo v povprečju za kakšno četrtino počasneje kot po asfaltu zanimivo pa je opažanje, da se ljudem na prašnih cestah manj mudi. Seveda se lahko lotite resnega dirkanja, ampak na splošno se vedemo na makadamskih cestah bolj človeško in manj oportunistično kot na cesti: tam je menjavanje na čelu skupine stvar dogovora in ferpleja, na makadamu postane vseeno.

4 Potovanja so najlepša oblika kolesarjenja

Gravel kolo zares oživi, šele ko ga naložimo s popotnimi torbami. Zato ni razloga za odlašanje s potovanjem. To počno tudi najboljši. Tim Wellens in Thomas De Gendt sta zadnji dve sezoni zaključila z večdnevno avanturistično turo. Predlani sta z Dirke po Lombardiji domov v Belgijo kar kolesarila in v šestih dneh prevozila okoli 1000 kilometrov. Lani pa sta se odpravila na podobno potovanje po Španiji, seveda po makadamskih cestah. Podobno je ob zaključku sezone 2018 naredil Aljaž Jarc iz Adrie Mobil, ki pa je torbe naložil kar na svojega tekmovalnega Tarmaca.

5 Končno obvladamo kolo

Na prašnih cestah dobimo občutek za drsenje, kar bo vplivalo tudi na samozavest na asfaltu. Obenem se naučimo bolj gladko premagovati ravnine in slejkoprej spoznamo, da krmila ni treba držati trdno kot kramp ali lopato. Kolo naj gre gladko čez ravnine in skale, ki prežijo na gumo.

6 Izpilimo tehniko poganjanja

Ste vedeli, da se lahko gorski kolesarji pohvalijo z boljšo tehniko pedaliranja? Na drsečem terenu morajo namreč izkoristiti obrat pedal maksimalno, ne da bi zadnje kolo zdrsnilo. Tega se hočeš nočeš naučimo tudi na strmih makadamskih klancih in ko dober obrat pride v kri, poganjamo bolje na vseh podlagah.

7 Dirke malo drugače

Tekmovanja s kolesi so stara skoraj toliko, kot kolo samo. Gravlanje ni izjema in v Združenih državah Amerike se je dirkanje po makadamu že razvilo v resno disciplino. Nesporno pa velja, da so druženja ljubiteljev gravlanja precej bolj sproščena in da se jih večina udeleži za zabavo, podobno kot tekači maratonov. Dirka z drugimi je manj pomembna kot dirka s samim seboj. Lahko tudi v zelo lagodnem tempu, brez vsakršnih rezultatskih ambicij.

8 Družba

Makadamske ceste so poligon, kjer so se spet srečali cestni in gorski kolesarji. Morda dojemamo gravel različno, a prav to nas bogati in vzpostavlja subkulturo groadijev.

9 Novo kolo vedno prav pride

Eno kolo za vse terene in razmere? En titanov okvir za vse večne čase? Že mogoče, ampak kolesa kupujemo tudi zato, ker so predmeti poželenja. Seveda se lahko z enim kolesom vozimo dobro povsod, a še bolje se povsod vozimo z dvema različnima kolesoma. Bo mehanik na kolesarskem servisu popravljal specialko dva dni, torej celo večnost? Nič hudega, rezervo imate v svoji garaži.

10 Stran s spandeksom

Lajkra je odličen izum, a priznajte, da ste se kdaj želeli osvoboditi okov čedalje tesnejših dresov in kolesariti kot v ranih otroških letih, ko je veter v vročih poletnih dneh napenjal prepoteno bombažno majico. Pospravite vso robo v torbico in občasno oblecite srajco poleti kar na golo kožo. Srajca, ki ji odrežete rokave? Zakaj pa ne! Stare odrezane kavbojke v slogu sedemdesetih let? Posončite bleda stegna! In, seveda, oblecite kolesarske podhlače.