Slovenija tretja na Ucijevi lestvici

To v resnici niti ni tako pomembno, a v komentarju na zadnji valonski klasiki se mi je zapisalo, da bo Slovenija po drugem mestu Primoža Rogliča (Jumbo-Visma) na Valonski puščici in zmagi Tadeja Pogačarja (UAE Emirates) na Liege–Bastogne–Liege skočila na vrh Ucijeve lestvice držav. Neumnost. Na Ucijevih lestvicah se točke ne seštevajo kumulativno od 1. januarja, to vemo, vendar tudi ne enostavno glede na datum, kot sem pomislil v sveti, malo preveč navijaški preproščini. Zato dolgujem pojasnilo. 

Ni preprosto. Zapleteno je.

Običajno se dirke dogajajo v enakih terminih, vendar zadnji dve sezoni nista običajni. Če bi Uci enostavno izračunaval točke vsak ponedeljek bi Liege–Bastogne–Liege (in še marsikatera druga dirka) letos štela kar nekaj časa dvakratno. Do letošnjega 4. oktobra bi bile torej vpisane za Slovenijo točke za dve prvi (Roglič 2020 in Pogačar 2021), eno tretje mesto (Pogačar 2020), četrto in deseto mesto (Matej Mohorič 2020 in 2021) ter 13. mesto (Roglič 2021).

Letos so bili z zmago, 10. in 13. mestom precej manj uspešni in tako je Slovenija padla na četrto mesto. Beseda precej v prejšnjem stavku je sicer sarkazem, glede na to, da so bili Slovenci spet najuspešnejši. Pa vendar: leta 2020 so samo trije Slovenci na eni sami dirki zbrali 1100 točk, letos pa isti trije 635 točk.

Dirko je po drugi strani končalo kar 24 kolesarjev, ampak, pozor: v seštevek štejejo samo uvrstitve najboljših desetih iz določene države. Na Dirki Liege–Bastogne–Liege, ki sodi v tretjo kategorijo dirk glede na število podeljenih točk (Tour de France je vreden največ, Giro in Vuelta sta v drugi kategoriji), pa dobi točke prvih 60 kolesarjev. Med temi je bilo osem Francozov, ki so skupaj osvojili 830 točk.

Na novo lestvico, objavljeno včeraj, pa je seveda vplivala tudi Valonska puščica, kjer je bila Slovenija s točkami Primoža Rogliča, Mateja Mohoriča in Jana Polanca (UAE Emirates) v primerjavi s Francozi relativno uspešnejša kot lani, zato zaostanek za Francijo seveda ni prevelik.

Kako so nabirali pike?

Lanska sezona je bila tako uspešna, da bodo slovenski kolesarji težko spet prišli na prvo mesto, seveda pa to ni nemogoče. Še vedno lahko realno sanjarimo, da Pogačar in Roglič ponovita dvojno zmago na Touru in da Pogačar letos namesto Rogliča obleče rdečo majico na Vuelti. In da ob tem dosežeta toliko etapnih zmag, kot sta jih lani.

Skoraj nerealno se zdi, da Slovenija na svetovnem prvenstvu ne bi nastopila v elitni druščini najboljših desetih reprezentanc z osmerico v svojih moštvih. Znotraj te deseterice je čim boljša uvrstitev pomembna predvsem zaradi razvrstitve spremljevalnih avtomobilov: premični štab najboljše reprezentance na Ucijevi lestvici namreč vozi v karavani spredaj. Ker se je slovenski avto vozil povsem spredaj, je lani Pogačar prej zamenjal kolo, lažje delo pa imajo tudi vodonoše.

Seveda visoka uvrstitev slovenskih kolesarjev godi tudi tistim, ki ta teater spremljamo od strani. Prevladuje sicer zmotno prepričanje, da je Slovenija v tem sistemu zaradi realno manjšega bazena tekmovalcev v neenakem položaju. To je deloma res, a ne povsem. Uci namreč sešteva samo točke najboljših osmih kolesarjev določene države.

Sloveniji so jih največ prinesli Roglič, Pogačar, Luka Mezgec (BikeExchange), Mohorič, Polanc, Jan Tratnik (Bahrain Victorious), Jani Brajkovič in Domen Novak (Bahrain Victorious). Tako je, Jani Brajkovič! Dosegel je več točk kot Domen Novak in je torej pe vedno sedmi najboljši slovenski kolesar in najboljši med tistimi izven konkurence World Toura.

Več o tem nima smisla pisati, saj navsezadnje za nas ni zelo pomembno. Kdor želi izvedeti več o sistemu točkovanja, tega ne bo zlahka našel na Ucijevi spletni strani. Dober pregled je pred leti naredil Inrng, skoraj vse pa ve tudi Wikipedia.