Šikaniranje. Dobesedno.

Od Rožne doline do Kosez vodi ena najlepših kolesarskih stez v Ljubljani. Urejena je na trasi nekdanje ozkotirne železnice, ki so jo kmalu po vojni zgradile mladinske delovne brigade za potniški promet od Rožne doline do Podutika. Verjeli ali ne: promet so upravljali kar pionirji, stari manj kot 15 let, piše Ljubljanainfo. Po letu 1954, ko so železnico ukinili, so traso namenili kolesarjem. Odlična je. Nobenih semaforjev. Malo preveč pešcev in psov. Ustaviti je treba le, ko prečkaš Pot Roberta Bitenca. No, po novem in, upam, da le začasno, pa tudi pri Biotehniški fakulteti.

Odvzem prednosti vsem

Prometa je na dovozni cesti do fakultet relativno malo. Vozilom, ki po tej dovozni cesti prečkajo kolesarsko pot, je odvzeta prednost z znakom stop. A sedaj … potekajo neka dela in menda se je povečal promet s tovornjaki.

To je očitno dovolj dober razlog za spremembo prometne ureditve tako, da se prednost odvzame tudi kolesarjem. Ni dovolj prometni znak, ki opozarja na tovornjake. Ne. Kolesarjem so odvzeli tudi prednost. Dvakrat: najprej, ko prečkajo dovozno cesto proti živalskemu vrtu in potem še vzporedno, ki vodi proti fakultetam.

Zdaj torej nimajo prednosti niti kolesarji na kolesarski stezi niti vsi tisti, ki jo prečkajo. Res pa je, da morajo prometni udeleženci pred znakom ustavi ustaviti, medtem ko kolesarju ni treba – razen, če je treba. Prednosti namreč nima. Domnevam, a nikakor nisem v to prepričan, da prometna znaka ustavi in križišče s prednostno cesto nista drug drugemu nadrejena oziroma podrejena. Zato domnevam, a nisem popolnoma prepričan, da v tem primeru velja desno pravilo.

Domnevam tudi, da so se kolesarji požvižgali na prometni znak. To je žal običajna praksa mnogih mestnih kolesarjev. Zato jih je treba prevzgojiti: potem, ko so jim zaradi tovornjakov odvzeli prednost, so postavili še fizične ovire za umirjanje – kolesarjev. Ne samo, da nasproti vozeča kolesarja zdaj nimata prednosti (razen, če sta desna?). Tudi srečati se ne moreta več. Z nekaj sreče je eden pametnejši in vljudnejši kot drugi.

Kolesarji so kamikaze in so problem.

Na Twitterju me je kolegica poučila, da so šikane dobra rešitev, saj je marsikateri kolesar prej pridrvel skozi križišče, čeprav mu je odvzeta prednost. Zaradi povečanega prometa zaradi gradbišča naj bi bilo to problematično.

Po svoje je res smiselno: zaradi manjšine zmenetov, ki divjajo po ulici, dobijo hitrostne ovire vsi. In zaradi manjšine zmenetov, ki kolesarijo po neprednostni cesti, kot da jim nihče ne more nič, se pač postavi hitrostne ovire vsem.

Na Twitterju je bilo potem govora o kolesarjih, ki kljub trikotniku mimo peljejo kot kamikaze. Da, odkar je tam trikotnik, pač ne smejo voziti kot kamikaze, ampak morajo dati prednost tistim, ki prihajajo z … uh … neprednostne ceste?

A očitno kolegica ni razumela moje poante: osnovna težava niso šikane, ampak to, da so kolesarjem sploh odvzeli prednost. In to zaradi kamionov – ter ostalih, ki se vozijo v službo z avtomobili. Ti so morali že odkar se tam vozim tako ali tako ustaviti in dati prednost kolesarjem, ker tam že od nekdaj stojita prometna znaka ustavi.

Kolesar pred spremembo ureditve po prednostni kolesarski poti ni kolesaril kot kamikaze, ampak v dobri veri, da ima prednost – kot v celi vrsti slabo preglednih križišč, kjer se ne ustavljamo kar naprej, saj vemo, da smo na prednostni cesti. Če torej tovornjakar ustavi pred znakom, ki veleva ustavljanje, ne more priti do nesreče. Domnevno povečana frekvenca vozil na neprednostni cesti z znakom ustavi tega dejstva ne spremeni.

V resnici gre še enkrat več za discipliniranje kolesarjev pod pretvezo njihove lastne varnosti.

Rezultat tega pa je kolesarjem manj prijazna kolesarska pot.

Kdor ne kolesari, ne bo razumel. Zanj so kolesarji samo nadloga. Žal tudi za mnoge odločevalce. A imam občutek, da je to opremo postavil nekdo, ki je bolj gradbinec, kot prometni strokovnjak.