Ne za varnost. Za disciplino gre!

Znana cesta. Z nadvoza se spušča navzdol in rad bi videl kolesarja s specialko, ki na poti levo zavre in zavije na kolesarsko stezo, potem pa prav počasi nadaljuje krog in krog čez dve uvozni cesti, kjer tvega izsiljevanje. Spomnim se, da smo nekoč v tem krožišču zavili na kolesarsko stezo – in že na naslednjem uvozu je voznik dva od nas skoraj zbil. Zdaj v tem krožišču policija nadzira promet.

Kolesarska steza je zato, da jo uporabimo

Takoj za krožiščem sem dejansko nameraval zaviti na preozko kolesarsko stezo, prekrito z nesnago, ki jo prinese zima, speljano gore-dole čez uvoze, skratka, kolesarska steza, kot jih poznamo: v posmeh kolesarjem, sploh tistim, ki imajo tlak v plaščih več kot dva bara in se vozijo hitreje od 20 kilometrov na uro.

A tam je že stal policist, me ustavil in razložil, da je prepovedano kolesariti po cesti, če je ob njej tudi kolesarska steza. Razume, da je s takim kolesom težko voziti počasi, vendar je omejitev na kolesarski stezi 25 kilometrov na uro. Povedal sem mu, da je res laže voziti 25 kilometrov na uro kakor 30 kilometrov na uro, da pa je tudi to na tej kolesarski stezi preveč.

Ne razburjam se zaradi policistovega dela. Kršil sem Zakon o pravilih cestnega prometa in tu ni debate. Prosto po slovenskem notranjem ministru lahko prekršimo marsikatero določbo, če pač plačamo globo. Zadovoljen sem, da mi je izrekel le opozorilo. Opozoril me je tudi, da bodo nadzor nad tovrstnimi kršitvami kolesarjev izvajali na Vrhniki redno. Navsezadnje gre za našo varnost.

Plemenit namen?

Čisto tiho pa nisem bil. Navedel sem vzroke, zakaj sem zapeljal v krožišče po cesti, razložil, da pri tem pravzaprav nisem motil ali ogrožal nikogar, vendar je vztrajal, da sem ogrožal samega sebe. Če bi me kdo zbil na cesti, bi bil kriv jaz. To je sicer slaba tolažba. Ne razumem, zakaj bi me nekdo bolj verjetno zbil, ko sem sredi krožišča na kolesu, kot bi se vame zaletel, če bi bil v krožišču z avtom. Pustimo to. Na koncu je bolje biti ne-kriv kakor kriv.

Policist se seveda ni pustil prepričati v to, da skrbim za svojo varnost kolikor le morem tudi s tem, da imam oči na hrbtu, sicer bi letos v svojih nekaj tisočih kilometrih vsaj enkrat preminul, nekajkrat pa jo odnesel vsaj z odrgninami. Tudi, ko sem se pravilno vozil po kolesarski stezi. Vendar ni imelo smisla, debata s policistom na delu nikoli nima smisla in morda je prav tako. Mož postave je tam delal s plemenitim namenom izboljševati varnost kolesarjev. Glede na to, da sem jo odnesel brez globe, se vsaj ne morem pritoževati nad pregovornim inkasantstvom.

Poudarjam, da sem kršil zakon in naj se mi zdi še tako butast in slabo prilagojen kolesarjem, ki vemo, kaj delamo, moram za kršitve pač odgovarjati. Kje drugje se je dovoljeno voziti po cesti, tudi če je tam kolesarska steza. Kolesar se sam odloči, ali želi biti bolj varen ali si želi bolj tekoče vožnje. V Republiki Sloveniji pač ne.

Varne kolesarske steze

Ko pogledamo širšo sliko, pa je jasno, da ne gre za varnost kolesarjev. Če bi šlo, bi bile kolesarske steze načrtovane tako, da bi bile varne. Tudi, če bi po njih kolesarili 25 kilometrov na uro. Bile bi širše. Ne bi bile kot poligon za pokaži, kaj znaš. Ne bi na iste površine umeščali pešcev in kolesarjev. Ne bi vijugale okoli količkov, oglasnih panojev, avtobusnih postaj. Ne bi vodile malo po levi in malo po desni pa potem spet po levi strani ceste. Pometač bi se po njih zapeljal kaj prej kot junija.

Tako pa jih že izvedejo slabo, ravno toliko, da se lahko občina v občinskem glasilu pohvali s toliko in toliko sto metri novih kolesarskih stez. Potem jih ne vzdržujejo. In na koncu, ko se nihče pri zdravi pameti ne vozi po teh stezah, ker se na cesti počuti varnejšega in tam tudi nima občutka, da se mu nekdo posmehuje, vozniki besnijo za volani, tako da na koncu za varnost skrbi policija. Posledica je slaba volja in naraščajoče prepričanje, da družba kot celota iz kolesarjev brije norca.

Oh, ta varnost

V približno istem obdobju so na Vrhniki zaradi enakega prekrška opozorili kolega, ki se je naslednjič v izogib kazni peljal čez mesto konformno in ob tem doživel več takšnih ali drugačnih incidentov, ki jih sicer ne bi. Lahko si predstavljam kaj je bilo: izsiljevanje pri zavijanju desno, avto, ki se vključuje na cesto tako, da zapre pot kolesarju, pešci na kolesarski stezi, nasproti vozeči kolesar … vse to se lahko zgodi v tistih dveh kilometrih.

Kolega sicer ni jezikal toliko kot jaz, mu je pa policist povedal, da je morala Policija ukrepati …

… zaradi pritožb občanov.

Glede na to, da policisti izvajajo nadzor zaradi varnosti in zaradi pritožb občanov, bi lahko logično sklepali, da kolesarji z vožnjo izven kolesarske steze ogrožajo občane. Takšno logično sklepanje bi bilo seveda velika pomota. Ne gre za varnost. Za disciplino gre! Zakaj? Zato, da imajo vozniki avtomobilov prosto pot.

Kakšno kolo? Pojdite na izlet z avtom!

Prevladuje prepričanje, da povzročajo gnečo na cesti kolesarji. Zjutraj se prebivalci spalnih naselij množično preselijo v delovno naselje in popoldne se preselijo nazaj. Vozijo se v dolgih kolonah. Brnijo, nekateri tudi nervozno trobijo, porabljajo gorivo, izpuščajo zelo majhne, a ne premajhne delce, da se ne bi zataknili v naših telesih, segrevajo ozračje, parkirajo na javnih površinah v zameno za nekaj deset centov na uro.

Vendar gnečo menda povzroča tistih nekaj kolesarjev. Povzročajo tako gnečo, da jih je treba umakniti s cest. To je v osnovi seveda pravilno. Kolesarji so na ločenih površinah varnejši in imajo svoj mir. Vendar za to, da se vozijo s kolesi, niso nagrajeni. Niti niso nagrajeni, ker se pridno vozijo po kolesarskih stezah. Na teh kolesarskih stezah se namreč soočajo z vseh vrst neprilikami, zato da so tisti, ki ne povzročajo gneče, nagrajeni s širokimi cestami, dvopasovnimi krožišči, parkirišči in udobnimi uvozi na dvorišča, ki jih vsak uporabnik udobno uporabi dvakrat na dan na račun desetin ali stotin kolesarjev, ki poskakujejo gor in dol.

Na cesti Ljubljana–Vrhnika bi lahko naredili odlično kolesarsko stezo. Prostora zanjo je ogromno. Pa ni šlo.

Skratka: če se kamorkoli že napotite čez, je po skoraj vseh kriterijih, razen zdravstvenem ali ekološkem, bolje uporabiti avto. Občani vam bodo hvaležni.