Prazne ceste v Italiji in Španiji. Bodite odgovorni!

Italijanske oblasti so gibanje na prostem po vsej državi prepovedale že 9. marca, prepoved pa velja do 3. aprila. Edine izjeme so nujni opravki, trening pa je dovoljen tudi profesionalnim kolesarjem z ustreznim potrdilom. Od nedelje, 15. marca, pa je vsako gibanje na prostem prepovedano tudi v Španiji. Brez izjem za profesionalce, gibanje na prostem je dovoljeno samo za pot v službo, nakup hrane, iskanje zdravniške pomoči ali skrbi za starejše in druge pomoči potrebne. Ukrep bo v veljavi vsaj petnajst dni.

Ko v kolesarskih deželah prepovedo kolesarjenje

Po sprejemu odloka je sledil eksodus profesionalcev, ki v Španiji živijo ali trenirajo. Za kršitve so zagrožene kazni najmanj 100 evrov, po nekaterih virih pa lahko seže tudi do 3000 evrov. Policija sankcije izvaja, saj je to edini način, da jih dejansko uveljavijo.

V dobro javnega zdravja sicer v Italiji mnoge ekipe svojim kolesarjem treninge na prostem odsvetujejo ali prepovedujejo, saj zaradi potencialnih poškodb ne želijo dodatno obremenjevati bolnišnic.

O razlogih za izogibanje nevarnim dejavnostim se v zadnjih dneh veliko govori tudi v Sloveniji. Poleg izolacije oziroma vzdrževanja socialne distance moramo vsi skupaj poskrbeti za to, da se ne izpostavljamo nevarnostim in poškodbam, zaradi katerih bi dodatno obremenili zdravstveni sistem.

Pamet v glavo, roke stran od vsega

Vsak zase bi morali vedeti katere dejavnosti so po eni strani nevarne in po drugi strani preveč obremenjujejo telo, ki mora biti v teh dneh v formi predvsem za boj proti boleznim. Bodimo odgovorni! Še najbolje bo, če spet zaženemo trenažer in plačamo tisto naročnino.

Na terenu sicer opazimo množice, ki se ne držijo osnovnih pravil. Ne le skupin kolesarjev, ampak tudi sprehajalcev. Učinki zaprtja trgovskih centov se že izražajo v tem, da so ljudje dejansko začeli hoditi v naravo. S tem ni sicer nič narobe, če smo zdravi in če tudi v naravi poskrbimo za socialno distanco.

A v skupinah kolesarjev socialna distanca po definiciji strnjene kolesarske skupine seveda ni mogoča. Drug od drugega naj bi bili oddaljeni vsaj 1,5 metra, raje vsaj dva. Ljudem se zato izogibajte. In ne delajte izjem. Ne on vas, vi lahko okužite njega in on svoje prijatelje.

Ne dotikajmo se ničesar, razen krmila. Vemo, da se pri semaforju radi primemo za drog. Odpade. Odpnimo noge s pedal ali vadimo track stand – a pazite, da ne boste prav zaradi tega obremenili zdravstvenega sistema. Prav tako se izogibajmo bencinskim črpalkam. Kolikor tekočine imamo s seboj, toliko naj bo dolg izlet.

Tako ali tako naj ne bi bil predolg in preveč izčrpljajoč. O kolesarjenju v času epidemije je sicer odličen članek napisal Aleksej Dolinšek, ki se je posebej osredotočil na vpliv kolesarjenja na imunski sistem.

Nihče ne ve kdaj bomo spet lahko dirkali, zato nima smisla trenirati za nek cilj, ampak je predvsem pomembno vzdrževati solidno, zdravo pripravljenost. In se zabavati. Saj to je vendar bistvo kolesarstva, kajne? Pazite nase!