Sezona improvizacije

Dolgo potem ko so dirke v Aziji odpovedali, Dirko po Združenih arabskih emiratih predčasno prekinili, potem ko so največje italijanske dirke prestavili in prejšnji teden prestavili tudi Giro, dolgo potem, ko so se z dirk umaknile tudi ekipe, vključno z Girom, potem ko so Španci odpovedali Dirko po Kataloniji, Belgijci pa marčevske klasike in potem ko so priznali, da ne bo mogoča niti izvedba Dirke po Flandriji … po vsem tem se je včeraj, 15. marca sredi dne, vendarle odzval tudi Uci.

Odpoved tekmovanj, ki so tako ali tako odpovedana

Tako so zapisali v sporočilu za javnost s koraj tako dolgim stavkom kot je bil moj prejšnji: »Na podlagi ocene Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) o trenutnih razmerah v zvezi z epidemijo covid-19 in omejevalnih ukrepov številnih držav v Evropi in drugod, zlasti prepovedi zbiranja in gibanja ljudi, Uci danes objavlja vrsto odločilnih ukrepov za čim boljšo zaščito udeležencev kolesarskih prireditev in zagotovitev pravičnosti med športniki.«

Po več kriznih sestankih so sprejeli tri ukrepe:

• Preklic vseh kolesarskih dogodkov na mednarodnem koledarju Uci v državah, ki jih WHO identificira kot ogrožene.

• Začasna prekinitev vseh točkovnih razvrstitev v vseh disciplinah od 15. marca do nadaljnjega, a vsaj do 3. aprila letos. To pomeni zamrznitev točk kolesarjev in ekip na lestvicah. (Primož Roglič tako brez ene same odpeljane dirke letos ostaja na prvem mestu lestvice Uci, Tadej Pogačar je na 10. mestu.)

• Zamrznitev kvalifikacijskega obdobja za olimpijske igre v Tokiu v disciplinah olimpijski kros, BMX race, BMX fristajl in paraolimpijsko kolesarstvo. K temu ukrepu so pozvali Mednarodni olimpijski komite, ki je pristojen za kvalifikacijske postopke. Zamrznitev bo veljala retroaktivno od 3. marca 2020, torej od datuma, ko še v nobeni državi niso omejili gibanja.

Nesmiselna dirka

Ukrepe zaradi epidemije koronavirusa covid-19 so prepozno sprejemali tako rekoč povsod, začenši s Kitajsko, zato pozen odziv Ucija niti ni tako presenetljiv. V obdobju, ko so večino dirk že odpovedali in se je v Italiji sesuval zdravstveni sistem, je ASO še trmasto vztrajal z nadaljevanjem dirke Pariz–Nica, čeprav to ni bilo več nikomur v interesu.

V pelotonu se je kmalu po začetku dirke šušljalo, da ne bo prišel do Nice. Že v Parizu se je pojavilo le 17 ekip od 24. Na štartu bi bilo v normalnih razmerah 168 kolesarjev, a prišlo jih je 136 in še to zaradi izjeme: po odpovedi Dirke od Tirenskega do Jadranskega morja je Uci dovolil nastop osemčlanskim moštvom, sicer bi štartalo le 119 kolesarjev.

Potem ko je predsednik ZDA Donald Trump prepovedal potovanja iz Evrope, je po četrti etapi odšel domov Teejay Van Garderen. Naslednji dan je odpotoval cel Bahrain-McLaren. Osem kolesarjev. Osmo etapo so le odpovedali, na štartu sedme je stalo 92 kolesarjev. Na koncu je bilo uvrščenih 61.

Dirkanje pravzaprav ni imelo nobenega smisla. Kakšna je dirka World Toura brez sedmih ekip World Team? Dirka brez Primoža Rogliča, Tadeja Pogačarja, bratov Yates in Egana Bernala? Dirka brez navijačev? Toda ASO in ekipe so počele to, kar morajo početi. Neodgovorno in na silo?

Odgovornost nosi Uci

Krovna organizacija se je odzvala šele potem, ko je bila organizacija vseh prireditev že tako ali tako prepovedana s strani vlad držav. Pred tem so organizatorji prireditev in vodstva ekip tavala v temi. Uci je s prepoznim odzivom preložil odgovornost na organizatorje, katerih osnovno poslanstvo je organiziranje, in na ekipe, katerih poslanstvo je tekmovati.

Od zmag lačnega Patricka Lefevereja težko pričakujemo, da bo svoje kolesarje poslal domov, tako kot od ASO težko pričakujemo, da ne bo izpolnil sponzorskih obveznosti, če za odpoved tekmovanja ne obstaja višja sila. Na primer vladne prepovedi. Trditev Uci, da »sprejema odločne ukrepe v zvezi z razvojem koronavirusa« težko razumemo brez cinizma.

Noro je v teh razmerah verjeti, da se bo kadarkoli aprila dirkalo kjerkoli. Pandemija sredi marca še ni dosegla vrhunca niti v Italiji, kaj šele v Evropi. V najboljšem primeru naj bi trajalo šest tednov, da se situacija umiri, a še potem močno dvomim, da bodo glavni interes utrujene družbe kolesarske dirke.

Vseeno pa se pogovarjamo o možnosti izpeljave dirk konec aprila. Italijanski in španski kolesarji tako rekoč ne trenirajo na prostem, države zapirajo svoje meje in omejujejo letalski promet … Uci in tudi druge športne zveze, vključno z Mednarodnim olimpijskim komitejem, pa zgolj sledijo toku dogodkov in puščajo športnike v negotovosti.

Mathieu van der Poel trenira. Ampak, za kaj?

Kolesarsko dirkanje ni več prepuščeno naključjem. Kolesarji tempirajo formo za točno določena tekmovanja in na to je v intervjuju za nizozemski Het Nieuwsblad opozoril tudi Mathieu van der Poel: »Najtežji del je vprašanje: za kaj bomo trenirali v naslednjih tednih? Kdaj moraš biti na vrhuncu forme? V tem trenutku nihče ne ve kdaj lahko spet dirkamo.«

V intervjuju je sicer poudaril, da se svet sooča z bistveno pomembnejšimi težavami kot so odpovedi kolesarskih dirk. Čeprav je letos med vsemi kolesarji dosegel daleč največ, ga grize, ker so šli trdi zimski trening v nič. Ob tem ni prepričan, da bo dobil priložnost za izpolnitev njegovega največjega letošnjega cilja, zmage na olimpijskem krosu v Tokiu: »Zaskrbljujoče je samo čakati na novice. To je najtežje, popolna negotovost. Vse kar vem je, da bom šel jutri na kolo in treniral več ur. Ampak, za kaj? Čemu? Veste vi?«

Pogled športnega direktorja

O negotovosti je za spletno stran ekipe spregovoril tudi šef Groupame-FDJ Marc Madiot. V sezono so načrtno vstopili postopoma, brez visokih ciljev v prvem delu. Ko so njihovi favoriti prišli v vrhunsko formo, pa se je kolesarski svet ustavil. Madiot ocenjuje, da bo naslednjih 15 dni odločilnih za prihodnost, dotlej pa ne želi graditi novih strategij: »V zadnjih petnajstih dneh smo že imeli priložnost za načrte planov treninga, programov dirkanja in sprememb dirk, ampak na koncu je po dveh dneh vse to končalo v smeteh. Za začetek bomo pozorni na dogajanje z zdravstvenega vidika, glede na to, da bo to vplivalo na vse ostalo.«

Ob tem je omenil tudi delovanje tistega dela ekipe, ki ga ne vidimo, a predstavlja največji del ledene gore. Kolesarska ekipa je podjetje, ki se sooča z enakimi težavami kot vsa druga v času krize. Tudi on je opozoril na negotovost: »Če želimo biti optimistični, si lahko govorimo, da se bo vse resetiralo v treh tednih, ampak v resnici, če si ogledamo dogajanje na Kitajskem, bo trajalo precej dlje.«

Madiot torej ostaja realist, ne deli pa mnenja pesimistov, ki se že sprašujejo, ali sezona nemara ni že zaključena: »Na neki točki se bo sezona neizogibno nadaljevala. Ampak, kdaj? Kako? To je na tej točki nemogoče vedeti. V vsakem primeru pa je kolesarstvo pogosto odraz družbe. Tako bo tudi tokrat. Nadaljevali bomo, ko bo spet normalno tudi stanje v družbi. Za zdaj želim biti praktičen.«

Več vprašanj kot odgovorov

V vsakem primeru pa bo imela pandemija odločilen vpliv na sezono. Mladinski svetovni prvak Quinn Simmons, ki je vso pomlad treniral v Belgiji, se je seveda vrnil domov v Durango, kjer si daje duška na turnih smučeh. Italijanski in španski kolesarji trenirajo omejeno. Edina potrjena primera covid-19 med kolesarji sta Fernando Gaviria (UAE-Emirates) in Dmitrij Strahov (Gazprom-RusVelo), a bržkone bo ali je zbolel še kdo. Četudi bi se dirkalo že aprila, bi marsikdo moral ostati doma zaradi ukrepov njegove države.

Mathieu van der Poel je po gripi, ki ga je oddaljila od dirkanja, sicer poln motivacije. Pomladanske sezone še ni odpisal in še vedno pušča odprte možnosti, da bo lahko dirkal že na Pariz–Roubaix ali na ardenskih klasikah. A ob tem opozarja, da bi bilo po svoje bolje, če bi čim prej dobili informacijo o odpovedi pomladanskih dirk: »Tako lahko zdaj vsi počivamo in začnemo na primer graditi formo za poletje.«

Tudi zato bi moral Uci – in navsezadnje tudi Mednarodni olimpijski komite – nastopiti odločneje. Do nadaljnjega bomo sicer brali predvsem o špekulacijah in v medijih bo veliko naslovov z vprašajem na koncu. Brez dvoma je boleče odpovedati dirko, ki bo morda na sporedu šele čez dva meseca. Toda še bolj nesmiselno je napenjati vse sile za organizacijo, zapravljati sredstva in vzbujati prazne upe zunaj 14-dnevnih oken. In to velja tudi za napovedi o tem, da so nekatere dirke, ne odpovedane, ampak prestavljene.