Kaj bomo gledali marca?

Grozljivko na ladji Diamond Princess smo spremljali kot eno od bizarnih zgodb iz oddaljenih dežel. V resnici usoda turistov na križarki ni pretresla nikogar. A naslednji so bili kolesarji in ugotovili smo, da gre pravzaprav zares. Štirinajstdnevna karantena kolesarjem usodno spremeni potek sezone. Zdaj je jasno, da je marčevski del sezone tako ali tako … no, pokvarjen.

Karantena v hotelu je bila šele začetek

V zadnjih dneh se je dogajalo toliko, da bi morali imeti redno zaposlenega novinarja, ki bi pokrival samo novice o odpovedih dirk, odpovedih ekip in špekulacijah na splošno, pa še enega, ki bi skupaj s kolesarji ekip Cofidis, Gazprom-RusVelo in Groupama-FDJ obtičal v zloglasnem četrtem nadstropju hotela Yas Island v Abu Dabiju. Vodja Cofidisa Thierry Vittu besni, položaj ekipe je primerjal kar z zadrževanjem talcev in celo z gladovno stavko, ampak v kolesarstvu smo videli zgodbe vseh sort in ta nas niti ne bi smela preveč presenetiti.

A osamitev je bila tako rekoč popolna. Od 1. marca. Še 29. februarja pa so se tudi prebivalci četrtega nadstropja prosto sprehajali po hotelu, skupaj s tistimi, ki so potem odpotovali domov. Do 14. marca po prostovoljni odločitvi ekipe ostajajo v Abu Dabiju tudi kolesarji ekipe UAE Emirates s Tadejem Pogačarjem in – domnevno – obolelim Fernandom Gavirio. Informacije o dogajanju so skope in, resnici na ljubo, z njimi ne bi pridobili ničesar.

Vsaj z vidika dirkanja pa izolirani kolesarji ne bodo bistveno na slabšem od ostalih. Pomladanski del sezone je za ekipe World Toura v veliki meri izgubljen, bodisi zaradi odpovedi, bolje rečeno vladnih prepovedi italijanskih dirk, bodisi zaradi prostovoljnih odločitev ekip, da se začasno umaknejo z dirk.

Virus potuje z ljudmi

Odzivi na covid-19 so bili po posameznih državah precej tipični. V Aziji so se ga lotili avtoritativno učinkovito. V germanskih deželah racionalno. V Italiji morda nekoliko panično. In na Slovenskem … morda malo pozno, malo zmedeno in – med delom prebivalstva – pišmevuharsko, češ, nič se nam ne more zgoditi – če preživimo gripo, bomo pa še tole. Toda covid-19 ni kot običajna gripa. Hitreje se širi. Bolj ogroža starejši del prebivalstva. Predvsem pa nove bolezni ne poznamo dovolj dobro.

Morda so ukrepi res pretirani. Vendar je s tem podobno kot z nošenjem čelade. Če bi vedeli, da se nam ne bo nič zgodilo, ne bi imelo nošenje čelade nobenega smisla. Ampak tega ne vemo.

Nevarnosti novega koronavirusa ni smiselno relativizirati z argumentom, da zboli relativno malo ljudi v primerjavi z gripo. Relativno malo jih morda zboli zato, ker so ljudje zaradi opozoril in jasnih navodil previdnejši ter zaradi ostrih ukrepov, kot so odpovedi prireditev.

Ne le ženska in moška dirka Strade Bianche, odpovedan oziroma prestavljen – poleg mnogih drugih športnih ali kulturnih prireditev – je bil tudi Gran Fondo Strade Bianche ki se ga udeleži več tisoč kolesarjev. Gospodarska škoda je ogromna in verjetno je bil to razlog, da so udeležence še do srede držali v negotovosti, ampak … vam je res vseeno, če bi se več tisoč udeležencev po dirki razkropilo po svetu? In še več tisoč ali več deset tisoč tistih, ki se udeležujejo drugih prireditev? Sem ter tja se kak okuženi vrne tudi na delo v bolnišnico.

Na dirki proti soncu okrnjen peloton

Zdravje je na prvem mestu, to je floskula, a v tem primeru ne gre toliko za dobrobit posameznikov, ki večinoma res ozdravijo relativno hitro in brez zapletov, ampak za javno zdravje. Ali, drugače: sam morda res brez težav prebolim covid-19, toda nočem ga dobiti zato, ker z njim ne želim okužiti drugih, pri katerih bi se lahko zdravljenje hudo zapletlo. Gre za kolektivno odgovornost. Zato je odpovedovanje ali prestavljanje prireditev smiselno.

Nošenje mask in kupovanje na zalogo je izraz panike – ne pa tudi odpovedi profesionalnih in amaterskih dirk. Ker se obrača ogromno denarja, odpovedi niso v interesu nikomur.

Od največjih so odpovedane oziroma prestavljene (na neznani datum) le tri dirke World Toura (Strade Bianche, Tirreno–Adriatico in Milano–San Remo), ženske Strade Bianche in GP Industria & Artignato kategorije 1.Pro. Na dirki Pariz–Nica pa bo dirkalo vsega 17 ekip, od tega le 12 ekip World Team.

V Pariz niso pripotovali kolesarji Astane, CCC, Jumbo-Visme, Mitchelton-Scotta, Movistarja, Ineosa – kjer žalujejo zaradi smrti Nicolasa Portala – in UAE Emirates. Bo pa dirkalo v vsaki ekipi po osem mož, torej po eden več kot sicer – če namreč ni dirk, je toliko več dirkanja željnih kolesarjev.

Uradno sicer ekipe skrbi zdravje kolesarjev, a je osip menda tudi posledica težav pri sestavljanju moštev. Na dirko namreč ne smejo kolesarji, ki prihajajo z ogroženih območij – karkoli že to pomeni – in ki so bili v zadnjih dveh tednih v Italiji ali na Dirki po Združenih arabskih emiratih. Mimogrede, med 136 nastopajočimi bo le devet Italijanov.

Primavera v času odpadajočega listja?

Kolesarji ekip nižjih ravni sicer dirkajo in potujejo po svetu brez pridržkov. Res je, da ne dirkajo v Italiji, vendar pa prihajajo na dirke iz Italije in tudi zato ukrepi vzbujajo bolj kozmetičen vtis. Tudi sicer mnoge ekipe World Toura ne bodo prilagodile programov dirkanja.

Zdravnik v Deceuninck-Quick Stepu Yvan Vanmol ni bil med enajstimi podpisniki, ki so RCS Sport in ASO pozvali k odpovedi dirk. Odločitev je argumentiral s tem, da se virus na prostem ne širi tako hitro kot v zaprtih prostorih. A nazadnje italijanskih dirk ni odpovedal organizator, ampak je z dekretom prireditve odpovedala italijanska vlada.

Štartne liste naj bi bile sicer spet popolne na Dirki po Kataloniji, ki se začne 23. marca. Tam lahko pričakujemo naval dirkanja željnih, med katerimi marsikdo letos sploh še ni tekmoval.

Upajmo, da se covid-19 ne bo preselil proti severu in ogrozil belgijskih klasik, kar bi bila katastrofa za ta šport. Dirko Milano–San Remo so v 113 letih odpovedali le trikrat: med prvo svetovno vojno leta 1916 in med drugo svetovno vojno v letih 1944 in 1945. Govori se sicer, da naj bi dirke prestavili na jesen, toda – vsaj moški – koledar je že tako prenatrpan in tudi sicer je La Classicissima di primavera … pomladanska dirka.

Pesimisti sicer omenjajo celo možnost odpovedi Dirke po Italiji, ki, resnici na ljubo, ni več tako oddaljena. Prestavili bodo tudi Dirko po Siciliji, ki je bila sicer na sporedu od 1. do 4. aprila. A z nekaj sreče bo spomladi, ko se otopli, crknil tudi covid-19.

In kaj bomo gledali marca? Očitno bomo na kolesarskem sedežu presedeli več časa kot na kavču pred televizorjem. Kar pa tudi ni slabo.