Petkove kratke (12/2022)

Lachlan Morton v 1063 kilometrih zbral več kot dvesto tisoč evrov

Leta 2019 je bil četrti na Dirty Kanzi, leta 2020 je pospravil v žep svetovni rekord v everestingu, lani je prevozil alternativni Tour, letos pa doslej na cesti dirkal pet dni in dosegel najhitrejši znani čas na gorskokolesarski trasi Camí de Cavalls 360° na Majorki. A najbolj koristen je bil pretekli konec tedna, ko je krenil na dobrodelno pot do poljsko-ukrajinske meje pri mestu Korczow. Brez posebnih priprav. Enostavno se je usedel na kolo, neozirajoč se na vreme.

V soboto, 19. marca ob petih zjutraj je štartal v Münchnu in prišel na cilj pri mestu Korczow po 42 urah, dveh dneh in dveh nočeh. Čez noč je zmrzoval, pral ga je tudi dež. Povprečna hitrost? 25,3 kilometre na uro, pri miru je stal samo štiri ure. Kot razkrivajo fotografije na spletni strani ekipe EF Education-EasyPost, je imel na poti veliko podpore in pojedel je veliko pice in ocvrtega krompirčka.

Za Ukrajinski sklad za pomoč v kriznih razmerah je želel zbrat 50 tisoč dolarjev. Ko je prišel na cilj, se jih je nabralo že 190 tisoč, zdaj je na računu več kot 220 tisoč evrov. Sto tisoč dolarjev so primaknili EF Education First, Cannondale in Rapha.

Že v ponedeljek se je nenapovedano srečal s prvim trenerjem njegovega moštvenega kolega Marka Paduna. Neimenovani gospod je na povabilo poljske kolesarske zveze pri Varšavi nastanjen s skupino od 14 do 17 let starih kolesarjev, ki zdaj lovijo kolesarske sanje kot begunci. Lachlan je šel z njimi tudi na trening in jim razdelil majice ekipe. Profesionalno kolesarstvo je šovbiznis, a Lachlan Morton in njegova ekipa, ki mu sploh da to priložnost, dokazujeta, da je še veliko več.

Mathieu van der Poel si želi končati Giro in Tour

Po tretjem mestu na Milano–San Remo in uspešnem začetku dirke Coppi e Bartali bo MVDP dirkal na Dwaars door Vlaanderen, Dirki po Flandriji, Amstel Gold Race in Pariz–Roubaix. Potem pa si želi pred Tourom tudi na Giro, je povedal za nizozemski AD. Že v prvi etapi bo imel v Višegradu možnost obleči rožnato majico. Ker je naslednji dan kronometer dolg le deset kilometrov, bi jo utegnil tudi obdržati – spomnite se, kako je dirkal v vožnji na čas na lanskem Touru.

Udeležba na Giru še ni stoodstotna, a če bo štartal, ga želi dokončati. Ne bo edini zvezdnik ekipe Alpecin-Fenix, zmage v šprintih bo lovil še Tim Merlier, zmagovalec sredine klasike Brugge–De Panne, ki je lani dobil drugo etapo Gira.

Letos pa želi MVDP končati tudi Tour, kjer je lani odstopil po osmi etapi, v kateri je izgubil rumeno majico. Zaradi odstopa ga je Eddy Merckx kritiziral, češ da se to na Touru ne dela, a van der Poel se je lotil priprav na olimpijski kros. Kako se je olimpijska dirka zanj končala, se spomnimo. Letos je odločen pripeljati na Elizejske poljane.

Tom Pidcock zaradi težav z želodcem do nadaljnjega brez dirk

Če bo vse po sreči, bo v prvih dneh Gira van der Poelov tekmec za rožnato majico Tom Pidcock. A za zdaj nima sreče. Zaradi želodčnih težav je odpovedal Strade Bianche in zdrav prišel na Milano–San Remo kot eden velikih favoritov, a odpadel že na Capo Berto. Vpisal se je med šesterico, ki ni končala dirke, ki jo je najlaže končati. Očitno je bilo, da je nekaj narobe in to so bile spet želodčne težave.

Trener pri Ineos Grenadiers Kurt Bogaerts je za HLN potdil, da je šlo za enak problem kot pred Strade Bianche. V tednu dni je potem opravil trideset ur treninga (trideset ur!) in tudi pri visoki intenzivnosti ni imel težav. Sicer se počuti dobro in tudi laiki lahko sklepamo, da se verjetno težava pojavi, ko mora na dirki zaužiti večje količine hrane in pijače.

Ker si želijo priti zadevi do dna, Pidcock do nadaljnjega ne bo dirkal. Naslednjič naj bi sicer štartal na Dwaars door Vlaanderen 30. marca, a ta nastop naj bi bil že odpisan. Njegov naslednji veliki cilj pa je Dirka po Flandriji 4. aprila.

Sonny Colbrelli po srčnem zastoju še brez odgovorov o vzrokih

Potem ko zaradi bronhitisa ni štartal na drugi etapi Pariz–Nice, je evropski prvak in zmagovalec na Pariz–Roubaix izpustil Milano–San Remo, a že čez dva dni štartal na Dirki po Kataloniji. Dirkal je kot da ni nikoli zbolel, a moral v dolgem šprintu v klanec priznati premoč Michaelu Matthewsu. Sledil je šok, ki ga na televizorju nismo videli: sto metrov za ciljno črto se je Colbrelli ustavil, sprejel vodo in se nezavesten zgrudil. Reševalci so ga oživljali in spravili k sebi z defibrilatorjem in čez pol ure je bil na poti v bolnišnico v Gironi, kjer je bil že pri zavesti.

»Sem v bolnišnici, počivam, ne spomnim se ničesar. Samo tega, da sem prečkal clijno črto, se ustavil, vzel vodo in se zgrudil. Potem pa samo praznina in zbudil sem se v bolnišnici,« je njegove besede zapisala Gazetta dello Sport že kmalu po dogodku.

Srčni zastoj naj bi bil posledica srčne aritmije, ki pa je niso zaznali nikoli prej. Če bi se mu to zgodilo na treningu in ne v cilju dirke, kjer so reševalci z defibrilatorjem le nekaj sekund stran, bi lahko tudi umrl. Iz ekipe Bahrain Victorious so sporočili, da testi pred tem niso pokazali težav s srcem, ekipni zdravnik Daniele Zaccaria je povedal, da merilnik srčnega utripa med dirko ni zabeležil odstopanj.

Za Gazetto dello Sport je Ramon Brugada, predstojnik oddelka za kardiologijo v bolnišnici v Gironi povedal, da bi bili lahko vzroki dedni, blokada koronarne arterije ali sama intenzivnost treninga in dirkanja. »Vem, da sem imel srečo,« je povedal za Gazetto dello Sport takoj po nesreči. »Ampak nočem, da se konča na tak način.« Po dodatnih preiskavah, ki niso dale nobenih odgovorov, je očitno manj optimističen, saj je za isti italijanski časnik v četrtek izjavil: »Čudež je to, da sem živ. Zdaj bi se moral zgoditi še eden, da bi šel lahko nazaj na kolo.« Ta konec tedna naj bi se Colbrelli že vrnil domov v Italijo, kjer sledijo temeljitejše preiskave.

Kar se je zgodilo, pa je še en opomnik vsem nam. Prvič, da ne pretiravamo po bolezni. In drugič, da redno, torej enkrat letno opravljamo športne preglede z obremenilnim testom srca in po možnosti tudi ultrazvokom.

Zaradi posledic bolezni ekipe še vedno v kadrovskih težavah

Čedalje več je tudi off the record poročil o dolgotrajnejših učinkih covida-19 na pripravljenost kolesarjev. Ne glede na kardiološke teste, ki so jih opravili pri Colbrelliju že pred njegovim srčnim zastojem, se pojavljajo ugibanja, ali njegove težave niso nemara povezane s prebolelim covidom-19 in bronhitisom. O tem je za Het Nieuwsblad spregovoril vodja Quick Step-Alpha Vinyl Patrick Lefevere. Vlečni konj njegove ekipe Tim Declercq po okužbi s koronavirusom zdaj počiva zaradi vnetja srčne mišice. »Seveda ne vemo ali je srčni zastoj posledica okužbe s koronavirusom, a je to seveda možno,« je rekel Lefevere. »Korona je umazana žival in ne vemo kakšne so lahko dolgotrajne posledice. Zato smo zelo previdni.«

A po pelotonu razsajajo še mnogi virusi. Potem ko je Pariz–Nico kljub razmeroma dobremu vremenu končalo samo 59 kolesarjev, se zgodba zdaj ponavlja tudi na Dirki po Kataloniji. Med žrtvami so bili do danes Simon Yates in Michael Matthews (BikeExchange-Jayco), Tom Dumoulin (Jumbo-Visma) ter Richie Porte, Michal Kwiatkowski, odstopil je tudi Pavel Sivakov (Ineos Grenadiers).

Quick Step-Alpha Vinyl je letos le bleda senca ekipe, specializirane za klasike. Z zmagami jih rešujeta predvsem šprinterja Mark Cavendish in Fabio Jakobsen, ki sta dosegla devet od štirinajstih zmag ekipe. Vzrok za slab začetek sezone pa so tudi bolezni. Cyclingtakes je naštel kar 22 od 30 kolesarjev Volčjega krdela, ki letos niso zaključili dirke ali so odpovedali nastop bodisi zaradi poškodbe bodisi bolezni.

Precej slabo je tudi stanje pri Bora-Hansgrohe. Za Radsport (19. marca) je Ralph Denk povedal, da je bilo v ekipi kar dvanajst kolesarjev okuženih s covidom-19 ali drugim virusom, ki napade zgornja dihala. Še sedem jih je manjkalo zaradi zlomov ali pretresov možganov. Od tridesetih kolesarjev je bilo tako v enem trenutku za dirke pripravljenih le enajst kolesarjev, torej v nekem trenutku ni bilo mogoče sestaviti polnih ekip za dve dirki.

Chloe Dygert brez dirk zaradi virusa Epstein-Barr

Težavam Američanke ni videti konca. Po padcu v vožnji na čas na svetovnem prvenstvu leta 2020 je lani dirkala samo na državnem prvenstvu v kronometru, kjer je zmagala, in na olimpijskih igrah. Na Omloop Het Nieuwsblad je letos šele prvič izven ZDA na dirki oblekla dres Canyon-Sram. A po dirki je imela zdravstvene težave, po katerih ni dobro okrevala in izkazalo se je, da je okužena z virusom Epstein-Barr. Pomladanske klasike odpadejo, vrnila se je v ZDA, datum vrnitve še ni določen. V ekipi upajo, da bo lahko nastopila na junijskem državnem prvenstvu in potem na Dirki po Franciji.

AG Insurance-NXTG na poti v žensko svetovno serijo

Nizozemsko NXTG je leta 2018 ustanovila Natascha den Ouden kot žensko mladinsko ekipo- Že prvo leto je Rozemarijn Ammerlaan zmagala na svetovnem in nizozemskem prvenstvu v kronometru. Leta 2019 so nadaljevali tudi s člansko ekipo in takoj dobili vabila na pomembne dirke. Decembra lani je preko svoje agencije Experza podprl ekipo Patrick Lefevere, ki si želi, da bi ekipa pridobila licenco svetovne serije že za naslednjo sezono. Ob pomoči pogona Quick Step-Alpha Vinyl in z dodatnim denarjem belgijske zavarovalnice AG Insurance bo to seveda laže.

Ekipa je očitno res dobro organizirana. V mladinski ekipi je sedem kolesark, v članski pa kar šestnajst, več kot v katerikoli ekipi ženske svetovne serije (kjer je seveda treba zagotoviti minimalno plačo). Organizacija naj bi bila v prihodnje razdeljena na ekipe mladink, mlajših članic pod 23 let in članic v ekipi svetovne serije.

V novih dresih in pod imenom AG Insurance-NXTG so dekleta prvič nastopila v četrtek na dirki svetovne serije Brugge–De Panne, sledijo še Gent–Wevelgem, prvič Dirka po Flandriji in potem Amstel Gold Race.

Razkrita trasa ženske Dirke po Skandinaviji

Ženska Dirka po Norveški je mrtva, naj živi Dirka po Skandinaviji! Battle of the North so napovedali že leta 2019, ta teden pa so organizatorji sporočili, da se bodo v uradnem nazivu zaradi vojne v Ukrajini raje izognili besedi bitka. Kot da ni bilo ime neposrečeno že samo po sebi: Battle of the North je naziv cele vrste zadev, med drugim tekmovanj v dvigovanju uteži.

Dirka po Skandinaviji je sicer naslednica Dirke po Norveški, kjer so ženske dirkale od leta 2014. V zadnjih izvedbah (2019 in 2021) so bile na sporedu štiri etape. Trikrat je zmagala Marianne Vos, lani pa Annemiek van Vleuten.

Dirka po Skandinaviji bo šestetapna. 9. avgusta bo štart na Danskem, druga etapa bo na Švedskem, preostale štiri na Norveškem. Podrobnosti trase še niso znane, a dirka bo dolga 958 kilometrov, za kraljevsko pa so označili peto etapo s štartom v Vikersundu in ciljnim vzponom do smučarskega in spa centra Norefjell. V šesti etapi se bo dirka zaključila s tremi krogi v mestu Halden.

Imenitna novica! Vendar insajderji opozarjajo na neizprosen koledar etapnih dirk ženske svetovne serije glede na maloštevilčne ekipe, ki štejejo od dvanajst do petnajst članic. Že maj in junij sta kar bogati z dirkami, a oglejmo si samo julij in avgust. Z enajstimi etapami ostaja Giro d’Italia Donne najdaljša etapna dirka (30. 6.–10. 7.). Že čez štirinajst dni se začne Tour de France Femmes z osmimi etapami (24. 7.–31. 7.). Do Dirke po Skandinaviji (9. 8.–14. 8.) je le osem prostih dni, vmes pa sta še švedski dirki Postnord Vargarda WestSweden.