Petkove kratke (10/2022)

Alexander Geniez zaradi nasilja nad ženo (še) ni ob službo

V 21. stoletju prevzemajo moralno vlogo organov pregona tudi mediji in zaposlovalci. Geniez, ki je bil prejšnji teden obsojen na štiri mesece pogojne kazni zaradi nasilja nad ženo ni varen pred mediji, ga pa ščiti država, je v intervjuju za Cyclingnews razložil vodja TotalEnergies Jean-René Bernaudeau

Geniez se je namreč na sodbo pritožil, kar po francoski zakonodaji odloži ali razveljavi odločitev do sojenja na naslednji stopnji. To pomeni, da ga ne more kaznovati niti delodajalec. V Franciji so vsi profesionalni kolesarji zaposleni kot ljudje z običajnimi službami in imajo vse pravice delojemalcev. Če bi ga uradno suspendirali, Geniez pa bi s pritožbo uspel, bi lahko pozneje tožil ekipo. Ker dejansko še vedno velja za nedolžnega, se TotalEnergies ne opredeljuje do njegovih dejanj, a poudarjajo, da obsojajo nasilje nad ženskami. Dejansko pa Geniez ne dirka in niti ni v načrtu, da bi dirkal v bližnji prihodnosti. To naj bi bila sicer njegova zadnja sezona.

Mediji so pred dirko Tirreno–Adriatico gnjavili s to zadevo tudi Geniezevega moštvenega kolega Petra Sagana. Vljudno je povedal o nasilju nad ženskami to, kar je splošno sprejeta norma, o kateri se ne razpravlja: »Nič ne vem o tej zadevi, zato je prav, da ste govorili z Jean-Renejem. Moje mnenje je jasno: nasilje nad ženskami je nesprejemljivo.«

Je pa tudi jasno, zakaj so spraševali ravno njega – poleg tega, da je bil pač prikladno na novinarski konferenci: leta 2013, ko se še ni pritoževal, da mladina v pelotonu ne spoštuje več nepisanih pravil, je z druge stopničke odra za zmagovalce brezsramno prijel za zadnjico dekle, ki je ravno poljubljalo zmagovalca Fabiana Cancellaro. Ob naslednji priložnosti se ji je Sagan opravičil s šopkom rož. Dekleta na odrih za zmagovalce pa so bolj ali manj zgodovina – ne zaradi tega dogodka, gotovo pa je bil eden od argumentov nasprotnikov dolge tradicije.

V Luksemburgu preiskava lastnika licence ekipe Astana Kazahstan

Po poročanju kazahstanskega časnika Komsomolskaya pravda je podjetje Abacanto SA s sedežem v Luksemburgu od januarja leta 2021 v sodni preiskavi zaradi suma ponarejanja dokumentov, zlorabe premoženja in zaupanja, pranja denarja in goljufij. Abacanto SA je imetnik licence ekipe Astana od leta 2010, v Luksemburgu pa ima verjetno sedež zaradi davčno ugodnega okolja.

Med preiskovanimi osebami naj bi bil Aleksander Vinokurov, ki je v napisani izjavi za Velonews prek ekipe sporočil, da je za preiskavo izvedel iz medijev in da ne pozna podrobnosti. Izgovarja se na to, da je v ekipi lani – dokler ga Premier Tech ni postavil na cesto – ni opravljal poslovodstvenih funkcij. Generalna direktorica je bila lani Yana Seel, ki je potrdila, da poteka preiskava. Velonews je pozneje objavil plačljivi članek, v katerem razkriva, da je Seel že leta 2019 najela revizijo poslovanja podjetja, ki je razkrila vrsto nepravilnosti v poslovanju v letih 2017 in 2018. Velonews sklepa, da je vzrok Premier Techove odpovedi Vinokurovu in potem pa tudi izstop iz ekipe morda prav sodna preiskava očitanih dejanj, za katera je odgovornim osebam zagrožena zaporna kazen.

Okoli Vinokurova se pogosto kuha. Leta 2007 so ga zaradi krvnega dopinga za dve leti suspendirali, ko se je vrnil na sceno, pa naj bi leta 2010 Aleksandru Klobnevu plačal, da mu je prepustil zmago na Liege–Bastogne–Liege. Kljub izmenjavi elektronskih sporočil takoj po dirki in sumljivim transakcijam na njunih bančnih računih namestitve rezultata ni bilo mogoče dokazati in belgijsko sodišče ju je leta 2019 oprostilo.

Astana-Kazahstan še vedno brez plač

Kolesarji še vedno niso prejeli januarske in februarske plače, a ne zaradi preiskave podjetja, ki jih plačuje, pač pa zaradi zapletov zaradi menjave vlade, ki je sledila nasilnim protestom januarja letos. Lani je La Presse poročal, da je nekdanji predsednik kazahstanske vlade Askar Mamin posredoval, ko so Vinokurova lani odpustili, uradno zaradi slabih rezultatov in slabih vodstvenih sposobnosti. Vrnil se je Vino, odšlo je kanadsko podjetje, naprej pa se kuha kazahstanska čorba.

Evenepoel ob vozniško

Kot da ga javnost že tako nima na piki, se je razvedelo, da je Remco Evenepoel vozil 125 kilometrov na uro, kjer je omejitev 70 kilometrov na uro. Zgodilo se je že novembra leta 2020, belgijski mlini pa so ga pred dnevi kaznovali s 400 evri globe in 21-dnevnim odvzemom vozniškega dovoljenja. Ker je bil v času prekrška še mladi voznik, bo moral še enkrat opraviti izpit iz teorije.

Seveda so dežurni moralisti na družabnih omrežjih hitro spomnili, da taki patroni na cesti ubijajo kolesarje. 50 kilometrov na uro prehitro res ne greš ponesreči ... v Sloveniji bi jo odnesel slabše, obrali bi ga za 1.200 evrov, dobil bi 18 kazenskih točk in izgubil vozniško dovoljenje, na cilj pa bi ga že tisti dan peljala mama.

Zakaj je norel? Kot je povedal njegov odvetnik, je hitel, ker se mu je s sponzorskega dogodka, ki se je zavlekel, mudilo na fizioterapijo, takrat je namreč okreval po padcu na Dirki po Lombardiji. Ob tem je odvetnik javnost spomnil, da je Remco sicer vzor, ker ne pije, ne kadi in ne ponočuje.

Domnevam, da je k fizioterapevtu zamudil.

Dowsett ne bi prepovedal kronometrskih koles, a bi spremenil pravila

Nesojeni rekorder v vožnji na eno uro Alex Dowsett je v svojem vlogu odgovoril na zamisel Chrisa Frooma, ki je v svojem vlogu po nesreči Egana Bernala predlagal prepoved kronometrskih koles, češ da so nevarna. Tako kot Stefan Küng in Wout van Aert se s tem ne strinja niti Dowsett. Predlaga pa spremembo pravil, s katerimi bi kolesarji dvignili glave, tako da bi dejansko med vožnjo kaj videli.

Ucijevo pravilo zdaj določa, da je lahko skrajna točka aerobarov, oddaljena od gonilnega ležaja največ 75 centimetrov oziroma največ 85 centimetrov za kolesarje, višje od 190 centimetrov. Zaradi tega so roke spuščene nizko, kar sili kolesarje v sklanjanje glave globoko navzdol. Težijo namreč k temu, da je prostor med rokami in glavo čim bolj zaprt. Če bi roke dvignili, bi po Dowsettovem mnenju tudi glavo lahko držali više.

Zwift bo naslednja štiri leta sponozoriral tudi ženski Pariz–Roubaix

Moški Tour de France se imenuje enostavno Tour de France. Ženski pa Tour de France Femmes avec Zwift. Moški Pariz–Roubaix ima enostavno ime, ženski se od druge izvedbe imenuje Pariz–Roubaix Femmes avec Zwift. ASO in Zwift sta postregla s floskulami in vnaprej napisanimi izjavami kolesark, ki jih nima smisla niti brati, kaj šele pisati.

Imena sponzorjev v nazivu dirk niso v svetu kolesarstva nič novega. Pokrovitelj Omloop Het Nieuwsblad je časopis Het Nieuwsblad, E3 sponzorirajo banke, po novem se imenuje E3 Saxo Bank Classic, Amstel Gold Race pa že od nekdaj pivovarna Amstel. Da ne spomnim spet na manjšo dirko EasyToys Bloeizone Fryslân Tour, ki jo je tudi s simpatičnimi praktičnimi nagradami sponzoriral proizvajalec pripomočkov za obogatitev spolnega življenja. Zwift pač obogati izkušnjo virtualnega kolesarjenja.

Giro d’Italia Donne z nagradnim skladom 250.000 evrov

Lani so ženski Dirki po Italiji brez milosti očitali, da ni bilo prenosov, zato je tudi izgubila status dirke World Toura. Nova organizatorja PMG Sports in Starlight (ne RCS Sport, ki je organizator moškega Gira) sta dirko komaj spravila skupaj, z bednim nagradnim skladom vred, za zmagovalko je bilo rezerviranih pičlih osem tisočakov. A letos je ženski Giro spet del svetovne serije. Z nagradnim skladom četrt milijona evrov (50 tisočakov za zmagovalko) se je celo postavila ob bok ženskemu Touru.

In ne samo to: če ima ženski Tour osem etap, jih ima ženski Giro deset. Seveda bo zagotovljen tudi neposredni prenos. Gledali bomo zadnji dve uri dirke, kje drugje kot na kanalih Discovery Sports. V 160 državah. Zoprno je samo, da ženski Giro sovpada z moškim Tourom, kar bo hočeš-nočeš, tudi mediji imajo svoje kadrovske omejitve, vpivalo na slabšo pokritost dirke. Od konca ženskega Gira do začetka ženskega Toura bo sicer minilo pičlih štirinajst dni.

O Pidcocku tokrat ekskluzivno CN: podaljšal naj bi z Ineos Grenadiers

Velonews je pred tedni poročal, da je eden največjih ameriških proizvajalcev koles – to bi lahko bili Cannondale, Specialized in Trek – pripravljen financirati prestop Toma Pidcocka v drugo ekipo. Novica je stala na trhlih temeljih, ta teden pa je Cyclingnews razkril, da naj bi Pidcock vseeno ostal v Ineos Grenadiers tudi po preteku pogodbe leta 2023. Tega sicer niso uradno komentirali niti Pidcock niti Ineos Grenadiers niti njegov agent Andrew McQuaid. Višina pogodbe? Menda 4 milijone evrov letno. Za koliko časa? Ne vemo.

Pidcock morda na Tour

Po Bernalovi nesreči ima Ineos Grenadiers nekaj težav pri sestavi ekipe za Tour. Richard Carapaz gre na Giro, Geraint Thomas ne deluje najbolj motivirano, tako da naj bi bil kapetan na Dirki po Franciji Adam Yates. Po poročanju Cyclingnews vodja ekipe Rod Ellingworth razmišlja, da bi v ekipo za Tour uvrstil Toma Pidcocka, ki naj bi po prvotnem načrtu dirkal na Giru, potem ko bi imel za seboj natrpan program enodnevnih klasikah – od večjih bo pravzaprav izpustil samo Pariz–Roubaix.

Kot je razumeti, pa vse še visi v zraku. Navsezadnje si želi Pidcock dirkati na gorskem kolesu in če bo šel na Tour, bodo njegove možnosti na svetovnem prvenstvu v olimpijskem krosu v Les Getsu konec avgusta ... no, zelo omejene.

Sergio Henao končal kariero

34-letni Kolumbijec po propadu ekipe Qhubeka-NextHash ni bil tako uspešen kot Simon Clarke in Domenico Pozzovivo, ki sta na začetku sezone le našla novi ekipi. Za Kolumbijski Antena 2 je Henao povedal, da se njegova kariera v Evropi zaključuje. Ponudbe manjših ekip ga niso pritegnile, pogovori z ekipami svetovne serije pa niso bili uspešni.

Po začetkih v kolumbijskih kontinentalnih ekipah je med letoma 2012 in in 2018 dirkal za Sky, potem dve leti v UAE Emirates in končal v propadli ekipi. Med profesionalno kariero je dosegel osem zmag, najbolj blestečo na Pariz–Nici leta 2017, v Skyjevem dresu pa je bil zraven pri zmagah Chrisa Frooma na Touru leta 2016 in 2017, na Giru leta 2018, leta 2019 pa ob zmagovalcu Toura Eganu Bernalu.

Giovanni Visconti tudi v zasluženi pokoj

Na začetku 18. profesionalne sezone je precej neslavno svojo športno pot v dresu Bardiani-CSF-Faizane sklenil tudi 39-letni Italijan. Potem ko je odstopil že na Trofei Ligeueglia in Strade Bianche, je sestopil s kolesa v drugi etapi Dirke od Tirenskega do Jadranskega morja in na Twitterju oznanil zaključek kariere: »Ne vem ali se v tem trenutku čutim šibkega ali močnega. Ne vem kaj si mislite in ne vem kaj pričakovati. Nekaj pa vem zelo dobro: mesece in mesece sem trpel na kolesu in tudi sicer.« Da, včasih si je najteže priznati, da je to, to. Kot je še zapisal, ni želel postati eden tistih, ki po zaključku kariere nikoli več ne sedejo na kolo.

S 34 profesionalnimi zmagami, od tega dvema na Giru leta 2013 ni imel slabe kariere. Leta 2009 in 2019 je zmagal tudi v etapah dirke Po Sloveniji. Leta 2012 je dobil tri mesece prepovedi nastopanja in 10 tisoč evrov kazni zaradi sodelovanja z Michelejem Ferrarijem.

Jaroslav Popovič pomaga Ukrajini

Športni direktor Trek-Segafreda je zaradi dogajanja v njegovi domovini hudo pretresen, k sreči pa ni odšel na fronto, ampak raje zbira pomoč za rojake. Pri tem so v veliko pomoč prijatelji iz kolesarstva, med drugimi Quinn Simmons zbira pomoč na Go Fund Me. Popovič pa je s prijateljema, namesto na Tirreno–Adriatico, odpotoval na poljsko-ukrajinsko mejo s kombijem, polnim medicinske pomoči. Z drugo pošiljko se je vrnil te dni.

Za Velonews je potrdil, da je prejel nekaj, kar je razumel kot vpoklic v vojsko. Boli ga, da ne more prestopiti meje, saj bi to pomenilo, da mora ostati. Njegovi starši, bratje in sestre sicer ostajajo v Ukrajini.

Mladi ukrajinski kolesarji dobili zatočišče v Italiji

Ko je izbruhnila vojna je bila dvajseterica mladih ukrajinskih kolesark in kolesarjev na pripravah ter na dirkah izven države. Na povabilo italijanske kolesarske zveze so v četrtek skupaj s štirimi člani osebja prispeli v Italijo, kjer jih bodo nastanili v L’Aquili v deželi Abruci. V Italiji bodo lahko trenirali in dirkali, tehnično podporo pa bo nudila Israel Cycling Academy.

Usoda ekipe Gazprom-RusVelo bo znana do 27. marca

Renat Khamidulin, vodja ekipe, ki ne sme dirkati, ker je ruska, še vedno upa na rešitev situacije. Uciju je skušal dopovedati, da je sedež ekipe v Italiji, sedež vodstva v Švici, sponzor pa Gazprom Germania GmbH, ki je nemška hčerinska družba. A to je podobno, kot če bi Astana-Kazahstan trdila, da ni kazahstanska ekipa. Edina rešitev zanje je, da najdejo novega sponzorja in spremenijo ime, potem pa lahko le upajo, da bodo smeli sredi sezone registrirati ekipo v drugi državi.

Mathieu van der Poel se vrača

Strava skrije marsikaj, ampak van der Poelovi treningi v Španiji so zadnje dni videti kot resna stvar in bolje, da je tako. Organizator je razkril, da bo dirkal na Dwars door Vlaanderen in Dirki po Flandriji, to pomeni, da bo seveda pripravljen tudi na Pariz–Roubauix. Po nepotrjenih govoricah pa naj bi si pripel štartno številko že 22. marca na dirki Coppi e Bartali.