Je izotonik v bidonu obvezen?

Ob bogati ponudbi športnih napitkov in poudarjanju pomembnosti hidracije se zdi, da brez njih na kolesu ne moremo. Bi morali biti športni napitki obvezna vsebina kolesarskega bidona, tako kot je čelada obvezna oprema vsakega kolesarja?

Praktičen način dotakanja energije

Pijača kolesarjev služi dvema namenoma: nadomeščanju elektrolitov in zagotavljanju energije. Med naporno vadbo se potimo, a z znojem ne izgubljamo samo vode, temveč tudi precejšnje količine elektrolitov, še posebej natrija. Med naporno vadbo pa porabljamo tudi več energije in pri visokih obratih so to pretežno ogljikovi hidrati.

Zato športni napitki vsebujejo tudi precej ogljikovi hidratov. Če so zmešani v športni pijači, se hitro absorbirajo v krvni obtok. Ko potrebujemo stalen dotok energije, je srkanje iz bidona hiter in učinkovit način dolivanja goriva. Brez mukotrpnega šarjenja po žepih in odvijanja čokoladice ter žvečenja, pa tudi brez pospravljanja lepljivega ovitka gela nazaj v žep.

Idealen izotonik vsebuje elektrolite in ogljikove hidrate

Elektroliti so dodani v enaki količini in razmerju, kot jih izgubljamo z znojenjem. Prevladuje natrij, v precej manjši količini pa so dodani še kalij, kalcij in magnezij.

Ogljikovih hidratov pa je toliko, kolikor jih lahko telo absorbira. Zadovoljni smo lahko že če absorbiramo 60 gramov ogljikovih hidratov na uro. Dobro zasnovan napitek pa vsebuje različne vire ogljikovih hidratov (glukozo in fruktozo), zato jih lahko telo absorbira v večji količini – tudi 90 ali celo 120 gramov na uro.

Toda, pozor: nič koristnega ne naredimo, če napitke pripravimo bolj korajžno in za vsak slučaj primešamo še eno merico več. Presežek hranil se namreč ne bo mogel absorbirati, zato bo zastajal v prebavilih. To pa ni nič drugega kot recept za prebavne težave.

Koliko spiti?

Na to žal ni enotnega odgovora: odvisno je od temperature, vlage in intenzivnosti vožnje, adaptacije na vročino, stopnje posameznikovega potenja in sestave znoja … Običajno naj bi pili, ko začutimo žejo: vendar pa nekateri žeje enostavno ne občutijo ali pa nas ponese tekma in na pitje enostavno pozabimo.

Grobo oceno o tem, kako dobro smo opravili nalogo hidracije, nam lahko poda osebna tehtnica. Žal šele, ko je prepozno, a na napakah se lahko marsikaj naučimo. Stehtamo se pred in po vožnji. Če se vrnemo lažji, smo popili premalo. Če se telesna masa ne razlikuje preveč, smo popili ravno prav. In če smo prišli domov težji, smo spili preveč.

Kdaj torej ni smiselno piti izotonika?

Če se gremo le lahkotneje zapeljat krajši krog, ki trajal manj kot uro in pol, v bidone ni treba nasuti energijskega praška. Med kolesarjenjem je včasih težko pojesti dovolj, a na lahkotnih vožnjah je hitro lahko vsega preveč. Športni napitki vsebujejo kar nekaj kalorij in mimogrede veliko dodajo k celokupnemu dnevnemu energijskemu vnosu.

Ne glede na to pa niti na krajših in lahkotnih vožnjah ne pozabimo zaužiti dovolj tekočine, še posebej v vročih dneh.