Država sporoča: kolesa niso za zimo

Enosledna vozila v osnovi niso namenjena vožnji v zimskih razmerah, pravi Direkcija za infrastrukturo. Kolesarskih stez pa se ne pluži, ker ni denarja.

Pixabay

Na sicer zgledno urejeni kolesarski stezi ob cesti, ki vodi mimo letališča Jožeta Pučnika, je gorenjske kolesarje zmotil znak, ki v času zimskih razmer prepoveduje kolesarjenje. Braco se je za Delo potrudil in vprašanje, zakaj je tako, naslovil na Direkcijo za infrastrukturo. Služba za odnose z javnostmi mu je odgovorila jasno in korektno, kot zapiše Braco, ampak prav korektnost piarovcev je tisto, kar človeka raztogoti. Korektno in jasno so namreč posredno razložili, da so kolesarji drugorazredni udeleženci v prometu. A naj vas to ne vznemiri: vse je skladno s Prilogo 2 Pravilnika o vzdrževanju cest (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US in 46/15).

Ne pluži se, ker ni treba

Zadevna kolesarska steza je razporejena v sedmi prednostni razred (od sedmih), to so ceste in kolesarske poti, ki se v zimskih razmerah zaprejo. Zato je koncesionar za redno vzdrževanje in varstvo državnih cest na koncesijskem območju 4, to je Gorenjska gradbena družba d.d., postavil predpisano signalizacijo. S tem je zadeva zaključena. In zakaj se ceste in kolesarske poti sedmega prednostnega reda v zimskih razmerah zaprejo? Ker jih ne plužijo, kaj šele, da bi opravljali izredne preglede ter jih preventivno posipali za preprečevanje poledice.

Zakaj pa ne plužijo?

Tudi to so odgovorili: ni denarja. Zimsko vzdrževanje kolesarskih poti bi bilo v klimatsko zahtevnih območjih izredno drago in zahtevno. Gorenjska je klimatsko zahtevno območje, piše, očitno tudi v Ljubljanski kotlini na nadmorski višini okoli 350 metrov.

Se pa Direkcija pohvali, da vzdržujejo nekaj kolesarskih poti tudi v zimskem času, a le na klimatsko ugodnejših območjih. Navedejo Primorsko, kjer, domnevam, ni kaj vzdrževati, saj snega in poledice običajno ni. Vzdržujejo pa tudi »nekaj krajših odsekov v izrazito urbanih območjih«.

Če vas je ta odgovor zadovoljil, si spluženih kolesarskih stez niti ne zaslužimo, si pa zaslužimo javne službe, ki menijo, da se s kolesarskimi stezami pozimi ni treba ukvarjati. Kar v bistvu pomeni, da se z njimi sploh ni treba ukvarjati. Poleti tako ali tako ni težav. Kolesarske steze so. Po prvem sneženju tja do otoplitve niso prevozne, kar se reši s prepovednim prometnim znakom, nekje do maja ali junija pa čudežno izgine tudi pesek in so do novembra ali celo decembra kolesarske steze celo uporabne.

Cesta je torej splužena, kolesarska steza pač ne. V tem primeru smete po 93. členu Zakona o pravilih cestnega prometa voziti po cesti, ker kolesarska steza pač ni prevozna. Prav na tej cesti je to sicer precej samomorilsko. Vendar je tudi noro, če je vendar zraven res imenitna kolesarska steza, ki so jo z nemalo težavami vendarle dogradili.

Vse kolesarske steze so v petem ali sedmem prednostnem razredu

Državna direkcije za infrastrukturo zaprtje kolesarske steze v zimskih razmerah upravičuje, s čim drugim kot z zagotavljanjem varnosti kolesarjem. Seveda: ker država nima za pluženje kolesarskih stez, ne more zagotavljati varne prevoznosti za enosledna vozila.

To je po svoje šokantno, saj bi ljudje radi navsezadnje kolesarili vse leto. Toda v službi za odnose z javnostmi Direkcije za infrastrukturo nekdo dejansko meni, da enosledna vozila »v osnovi niso namenjena vožnji v zimskih razmerah«. In še to napišejo, kar je seveda res: »Že najmanjši zimski pojav lahko za enosledno vozilo pomeni resno tveganje za nesrečo.«

Prvič berem, da enosledna vozila v osnovi niso namenjena vožnji v zimskih razmerah. Po mojem so namenjena takšni vožnji približno toliko, kot dvosledna vozila. Poglejte kaj se zgodi z dvoslednimi vozili ob prvem sneženju in kako vozniki teh vozil vsakič znova že po pol ure sneženja in pri petih centimetrih snega na cesti besnijo, ker da je zimske službe spet presenetila zima. Toda površine za dvosledna vozila prej ali slej, običajno kar takoj, splužijo, tistih za enosledna pa ne. Ker ni denarja.

Ta butalizem Direkcije za infrastrukturo jasno nakazuje, kako država dejansko razume mobilnost. Ne vem sicer v kateri prednostni razred sodi cesta mimo letališča, ampak rekel bi, da vsaj v tretjega, če ne drugega. Kako je mogoče, da kolesarska steza ob njem sodi v sedmi (sedmi!) prednostni razred? Odgovor poznate sami: ker je spodbujanje trajnostne mobilnosti samo, naj uporabim to grozno besedno zvezo, mrtva črka na papirju. Na nekem drugem papirju pač piše drugače. Kolesarske povezave sicer sodijo v največ peti prednostni razred, očitno pa so v njem de facto samo primorske in nekaj tistih v izrazito urbanih območjih.

Kolesarjenje je pozimi nevarno: predlagam zaprtje vse kolesarske infrastrukture

Seveda vam bo kdo v glavo zadegal argument, da pozimi na kolesarskih stezah tako ali tako ni veliko kolesarjev. Seveda ne, saj so polne zimskih pojavov, ki pomenijo resno tveganje za nesrečo. Morda celo tovrstne povezave kaka pametna birokratska glava razume kot turistično infrastrukturo. Kar seveda je, ampak točno toliko, kot avtocesta. Po njej se vozijo turisti. Ampak vozijo se po avtocesti tudi ljudje, ki gredo v službo

Tudi Mestna občina Ljubljana leži v klimatsko zahtevnem območju. 5. februarja je ob skoraj pomladanskih temperaturah na kolesarskih stezah veliko zimskih pojavov, ki lahko za enosledna vozila pomenijo resno tveganje za nesrečo.

Tudi Mestna občina Ljubljana leži v klimatsko zahtevnem območju. 5. februarja je ob skoraj pomladanskih temperaturah na kolesarskih stezah veliko zimskih pojavov, ki lahko za enosledna vozila pomenijo resno tveganje za nesrečo.

A očitno tudi vladna služba razume, da že najmanjši zimski pojav lahko za enosledno vozilo pomeni resno tveganje za nesrečo. Nikakor ne razumem, zakaj potemtakem v zimskih razmerah ne zaprejo kar vseh neočiščenih kolesarskih površin. Pravilno bi bilo zapreti vse te nevarne odseke. In pošteno razložiti, da Republika Slovenija in občine nimajo denarja za trajnostno mobilnost, ker nimajo za pluženje kolesarskih poti, vendar tudi ne za pluženje kolesarskih stez in kolesarskih pasov, ki pa so včasih precej priročni za to, da plugi nanje odrinejo sneg.

Ampak z nekaj sreče letos ne bo več snežilo niti v klimatsko zahtevnih območjih.

Komentarji

Kar nekaj tednov po letošnjem edinem pravem sneženju sem se s cmokom v grlu vozil mimo letališča po glavni cesti.

Upam, da ti vsaj niso trobezljali, češ, zraven imaš kolesarsko stezo!

Država se gre spodbujanje trajnostne mobilnosti, pri čemer očitno meni, da je trajnost le-te omejena na cca pol leta.

Ta in podobna so za zastavit na tednu trajnostne mobilnosti, na konferenci velo city 2022 (v organizaciji ecf),...
in na volitvah.

Kot urbanega kolesarja mene to mori za pop... sploh ker placam letno za vzdrzevanje cest,... 153e.
Pa se z avtom vozim manj kot z mestnim kolesom.

Se vedno balkanci:

• Örebrö, Sweden, has a priority plan for snow removal and sanding of cycle paths in the winter, and for the removal of sand in spring. Örebro guarantees to remove snow from cycle paths within 12 hours of the end of snowfall.
• In Oulu, Finland winter maintenance of bicycle paths is even prioritised over streets.

Kaj ni ravno pozimi največ težav z Smogom oz. onesnaženim zrakom? No moj sosed ki srbi za pljuča sveta in se vsaj 300dni v letu v službo vozi mimo v 15km oddaljeno podjetje bo moral očitno po obvozu čez vasi po Cerkljah.

Lahko pa kolesari še kakšnih 20 ali 40 dni manj in takrat raje uporabi dvosledno vozilo, ki je v osnovi namenjeno tudi vožnji v zimskih razmerah.

Takšni državni ukrepi in upanje državljanov na napredek, se imenuje 'država v razvoju'. Odkar pomnim, lovimo bolj razvite države severno od nas. Da je v trgovini higienično zavijanje kruha v papir, smo rabili celo generacijo. Za postavljanje rondojev na križiščih smo rabili pol generacije.
Upam, da bo potrebnih samo deset let, tretjina generacije, da kolesarji dobijo enakovreden status v prometu.
Za počasno dojemanja napredka je krivo dejstvo, da neumnost ne prepozna sama sebe.

Ta podaljšan vikend sem se precej vozil po državi, ki je v klimatsko še zahtevnejšem območju od nas - Avstrija. Vse je spluženo in očiščeno. Ceste, pločniki in kolesarske steze vse je obravnavano enakovredno in lepo urejeno.

Mogoče smo res na sončni strani Alp, kar je pa tudi južna stran...

Moja občina pa sporoča, da kolesa niso niti za poletje. Par kolesarskih poti so res zgradili, ampak tam nekje do konca junija jih vsako leto na nekaterih mestih skoraj popolnoma preraste grmovje. Mogoče nekje avgusta to porežejo in potem so kolesa vsaj za jesen, če ni preveč deževna.

Gre ta vegetacijsko zahtevno območje.

Za komentiranje se prijavi

Nov uporabnik? Ustvari račun.