O hierarhiji v prometu

V Veliki Britaniji je danes stopil v veljavo nov cestnoprometni zakonik oziroma Highway Code, ki bo bolj naklonjen šibkejšim udeležencem v prometu: pešcem, jezdecem, kolesarjem. Del javnosti je to razbesnelo, in kolesar Groupame FDJ Jake Stewart je na Twitterju pustil zgrožen zapis: »Vse kar morate storiti je, da preberete komentarje, da bi razumeli, zakaj je kolesarjenje v Združenem kraljestvu obsojeno na propad. Vsak dan moram dati svoje življenje v roke takih ljudi, samo zato, da lahko opravljam svoje delo. Preveč jih mora sprejemati tako odločitev, zato da se lahko vozijo za zabavo ali po opravkih. Družba je propadla.« Po mojem malo pretirava, ampak ljudje so na zahodu pač bolj senzibilni od vsega hudega vajenih Slovanov, kjer nekoga povozi avto, potem pa bolj glasen del komentatorjev vidi težavo v tem, da je človek kolesaril na prometni cesti ob štirih popoldne.

Kaj je novega? Kaj ni novo?

Novi Highway Code vsebuje nekaj sprememb predvsem v zvezi s šibkejšimi udeleženci v prometu, a nekatera pravila so veljala že prej in so jih le drugače formulirali. Sodeč po odzivu jih očitno mnogi uporabniki cest sploh niso poznali. Navajam najbolj ključna določila, ki so ljudi najbolj razbesnela.

Vzpostavitev hierarhije odgovornosti
Močnejši udeleženci v prometu, ki za šibkejše udeležence predstavljajo večje tveganje, nosijo večjo odgovornost. Vozniki večjih vozil lahko povzročijo ob nesreči večjo škodo, zato morajo biti na druge udeležence bolj pozorni. Velja tudi za kolesarje, ki so na tej hierarhični lestvici niže kot pešci, torej imajo do njih večjo odgovornost.

Prednost pešcev in kolesarjev v križiščih brez signalizacije
Po novem imata pešec in kolesar, ki gresta naravnost, vedno prednost pred motornim vozilom, ki zavija levo (ali desno). Doslej ta pravila menda niso bila jasna. Zdaj je tako kot pri nas: kolesar in pešec imata absolutno prednost, ne glede na to, ali sta že stopila oziroma zapeljala v križišče ali pa bosta to šele storila.

Bočna razdalja pri prehitevanju kolesarjev
Po novem mora biti najmanj 1,5 metra.

Odpiranje vrat po nizozemskem vzoru
Gre za priporočilo voznikom, da odpirajo vrata iz notranjosti vozila z roko, nasprotno strani vrat (leva vrata z desno roko in obratno). Tako se voznik avtomatsko ozre nazaj in ne pozabi pogledat, ali pri tem ne bo nemara sklatil kolesarja.

Kolesarjenje vštric
Že prej je bila dovoljena vožnja vštric, in sicer z dikcijo »nikoli več kot dva vštric in eden po eden na ožjih ali bolj prometnih cestah«. Po novem je določilo jasnejše: »Dovoljena je vožnja dveh kolesarjev vštric, kar je lahko varneje, posebej v večjih skupinah in ob spremljanju otrok ali manj izkušenih kolesarjev.«

Vožnja po kolesarski stezi ni obvezna
Tudi to ni novost. Že doslej so lahko kolesarji vozili po cesti tudi, kjer je bila ob njej kolesarska steza. Zdaj so zapisali bolj jasno, da kolesarji uporabijo lastno presojo in niso zavezani k uporabi kolesarskih stez.

Vožnja kolesa po sredini voznega pasu
To velja a) na manj prometnih cestah, b) kjer je promet počasnejši ali c) kjer pride do zožanj ceste. Na bolj prometnih in hitrejših cestah se mora kolesar umakniti hitrejšim, a samo, ko presodi, da je to varno, pri čemer je še vedno oddaljen od roba ceste najmanj 0,5 metra.

Britanski mediji podpihujejo, Britanci besnijo

Vladi očitajo, da javnosti ni dobro informirala o spremembah. Raziskava Automobile Association (AA, Zveza avtomobilistov) je na vzorcu 13.700 članov pokazala, da tretjina vprašanih sploh ne ve za spremembe, štirje odstotki se o njih niti nimajo namena pozanimati. Po drugi strani so mediji nova pravila interpretirali narobe in seveda spodbudili bes.

Tako je na primer Evening Standard objavil članek z naslovom »Novo pravilo Cestnoprometnega zakonika kaznuje s 1000 funti voznike, ki odpirajo vrata z napačno roko«. To seveda ni res. Novi Highway Code to zgolj priporoča. Z enako globo so kaznovali voznike že prej, če so ob odpiranju vrat povzročili nesrečo. Spet drugi mediji so problematizirali določila, ki so bila tako ali tako v veljavi že prej ali napihovali pravilo o tem, da bo dovoljeno kolesarjenje po sredini ceste, a brez informacije, da so se kolesarji hitrejšim tudi dolžni umakniti povsod, kjer je to varno.

Vse zgoraj navedene določbe so sicer povsem zdravorazumske in, bolj kot omejujejo, predlagajo. Pri tem je očitno, da so kolesarji dejansko vsaj enakovredni udeleženci v prometu, neglede na to, da so običajno počasnejši.

Odzivi na spremembe v Veliki Britaniji seveda niso dosti drugačni, kot če bi kaj takega predlagali na primer na forumu slovenskih tovornjakarjev ali ljubiteljev beemvejev, dasiravno sem zasledil v teh angleških debatah manj groženj in predlogov kako kolesarja zbiti brez zaviranja, zriniti s ceste ali kako drugače prevzgojiti.

Ceste naj uporablja, kdor jih plača

Saj poznamo argumente?

Hierarhija odgovornosti. Ne, gre za hierarhijo hitrosti! Pri tem je zanimivo, da so ljudje relativno strpni do traktoristov, tovornjakarjev in celo kočijažev, precej manj do kolesarjev.

Kolesarjenje vštric. Kako bomo pa prehitevali? Velja hierarhija hitrejšega!

Vožnja po sredini ceste. Kako bomo pa prehitevali? Velja hierarhija hitrejšega!

Vožnja po cesti, kjer je kolesarska steza. Kako bomo pa prehitevali? Velja hierarhija hitrejšega!

Bočna razdalja pri prehitevanju 1,5 metra? Oh, to določa 51. člen lani sprejetega Zakona o pravilih cestnega prometa. Zanimivo bi bilo ljudi vprašati, če so s to spremembo seznanjeni. Kaže, da mnogi ne. Ali jim je vseeno. Vem pa, da so nekateri izračunali, da je prehitevanje zdaj praktično nemogoče, sploh če gre nasproti avto.

In, klasika: naj kolesarji plačajo cestnino!

Slovenija: nasvet kolesarjem, naj bodo previdni

Poglejmo zadnji prispevek o varnosti kolesarjev v Dnevniku (članek je plačljiv). Članek je spodbudila nesreča, v kateri je voznik avtobusa v temi dohitel in zbil v temno oblečenega kolesarja, njegovo življenje je (bilo) ogroženo. Sledi površna analiza še bolj površno izdelane statistike in na koncu moralni poduk.

Na kratko: lani se je zgodilo 1100 prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev. Umrlo je deset kolesarjev. Samo dva sta nosila čelado. Trije mrtvi kolesarji so nesrečo povzročili sami. Hudo se je poškodovalo 226 kolesarjev, 72 odstotkov njih je bilo povzročiteljev nesreče. Petletni pregled kaže hujšo statistiko, saj so 60 odstotkov smrtnih nesreč zakrivili kolesarji sami, za nesreče s težkimi poškodbami pa so bili kolesarji odgovorni v 70 odstotkih.

Sledi moralni poduk. Ena vrstica je namenjena ostalim prometnim udeležencem, ki naj bodo zelo pozorni na kolesarje. Naslednjih osem vrstic je namenjenih poduku kolesarjev. In še štiri vrstice kolesarjem, ki kolesarijo pijani. Dodan je še primer, ki se je zgodil pred kratkim: neka budala je padla, se laže poškodovala in napihala 2,72 promila.

Skratka, članek spet problematizira kolesarje, saj navsezadnje tudi Agencija za varnost prometa in Policija sporočata podobno. Tako se izpostavlja 70 odstotkov kolesarjev povzročiteljev nesreče in celo samo dva, ki sta umrla po lastni krivdi. Ne piše obratno: osem smrti so povzročili vozniki avtov. Navedena sta tudi dva praktična primera porednih kolesarjev in noben primer porednih voznikov.

Pozabi na zdravo pamet. Zakon je zakon, pa čeprav je slab.

Tako smo seveda še daleč od tega, da bi se lahko kolesarji po lastni presoji voziti po cesti, kjer je tudi – slaba, neustrezna – kolesarska steza, stran od roba ceste ali vštric. Zato, ker očitno ni drznih ljudi, ki bi razumeli kolesarje in kolesarjenje. Smo za boljšo zakonodajo manj zreli kot Britanci? Verjetno res, ampak nekje je treba začeti in novo prailo, ki zapoveduje najmanj poldrugi meter bočne razdalje pri prehitevanju, je smešno skromen začetek.

Če bi recimo prepisali britanski Highway Code, bi slovenski mediji objavljali pompozne naslove, kot angleški, pa tudi slaboumne ankete v slogu »ali se strinjate, da smejo kolesarji voziti po cesti vštric«. Ljudstvo bi besnelo na Twitterju, forumih in navsezadnje tudi na cesti. Ampak to se že dogaja že zdaj.

Že zdaj vozimo stran od roba cest, vštric in izven kolesarskih stezah. Ker se zavedamo, da je tako vseeno bolj varno. Počnemo, kar ne smemo, smejo pa Britanci. Že zdaj vozniki besnijo na internetu in ogrožajo kolesarje na cestah, tudi nalašč.

Profesor Boardman za pločnike in kolesarske steze

Seveda pa bi se morali z zakonodajo in infrastrukturo za kolesarje ukvarjati strokovnjaki, ki o tem dejansko nekaj vedo. Angleži so letos ustanovili agencijo Active Travel England. Vodi jo Chris Boardmana, olimpijski zmagovalec v dirkališčnem kolesarstvu, zmagovalec treh etap na Touru in nekdanji svetovni rekorder v vožnji na eno uro. Zadnja leta se je ukvarjal z razvojem aktivnega transporta v Manchestru, kjer je bil v županovem uradu »komisar za kolesarjenje in hojo« oziroma pozneje komisar za transport.

Nova agencija naj bi po Boardmanovih besedah za Guardian z lastnimi inženirskimi kapacitetami svetovala pri načrtovanju kolesarske infrastrukture oziroma prometnih shem, imeli pa naj bi tudi pristojnost reči »ni dovolj dobro«.

Agencija Active Travel England ima izvršna pooblastila in bo med drugim ocenjevala občine glede na kakovost prostorskih ureditev za kolesarje in pešce, ocenjevala nove gradnje, izdajala letna poročila in ocenjevala izvedbo občinskih načrtov. Določila bo tudi standarde za sheme, s katerimi bi obrnili naraščajoče trende prevlade motornega prometa na manjših cestah, in zagotovila sredstva za rešitve za kolesarje in pešce. Še več: lahko bodo zmanjšali sredstva občinam, če bodo načrtovale infrastukturo, ki ne dosega dovolj visokih standardov. A bodo tudi nudili nasvete, kako zagotoviti dobro infrastrukturo.

Seveda bodo vozniki motornih vozil besneli zaradi preširokih kolesarskih stez in pločnikov. Ampak bes je spremljevalec vseh sprememb, tudi tistih na bolje. Seveda pa je v veliko pomoč, če agencijo, kakršna je Active Travel England vodi spoštovana oseba z integriteto, kakršno ima Chris Boardman, ki se ga je prijel vzdevek Profesor.

Kje je tu Slovenija? Ponekod v Ljubljani je na kolesarskih stezah še vedno sneg, čeprav ni snežilo že celo večnost. Sneg, pravzaprav led, je samo na kolesarskih stezah. Ker so ga tja naplužili. Toliko o prometni hierarhiji. Kje so šele kolesarske steze in prometna zakonodaja, prilagojena vsem, ne le voznikom motornih vozil.