Kolesarske steze … so za avtomobile

Britanski mediji redno, tako da so že malo sitni, objavljajo članke o pritožbah zaradi kolesarskih stez. A ne pritožb kolesarjev, pač pa voznikov, politikov, javnih oseb, ki menijo, da so kolesarske steze preširoke ali kako drugače moteče za voznike avtomobilov. To je znak, da je kolesarska infrastruktura dobra. To pomeni, da je kolesarska steza zgrajena za kolesarje.

Da bi imeli pešci in kolesarji več prostora kot avtomobili? Kam pa pridemo!

Občani mesta Poole v grofiji Dorset menijo, da je nova kolesarska steza preširoka glede na majhno število kolesarjev in po drugi strani gost motorni promet. O tem je prvi poročal Daily Mail.

Na vsaki strani ceste imajo kolesarji 2,9 metra širok, rdeče pobarvan pas. Cesta je zdaj široka 6,4 metra oziroma 3,2 metra v vsako smer. V praksi imajo tako pešci in kolesarji skupaj več prostora (10 metrov), kot avtomobili. Za pridobitev prostora so med drugim cesto na vsaki strani zožili za en čevelj, torej 30 centimetrov. To je ravno razlika do v Veliki Britaniji priporočene – ne pa zahtevane – širine voznega pasu za motorna vozila, ki je 3,5 metrov. Skratka, mogoče so res malo pretiravali.

Uporabniki cest se pritožujejo nad tem, da je kolesarska steza nesorazmerno široka glede na majhno število kolesarjev. Signalizacija naj bi bila nerazumljiva, kolesarji naj bi bili prehitri, ponoči naj bi vozili brez luči. Ker je cesta preozka, da bi se lahko varno srečala dva tovornjaka, naj bi moral eden zapeljat na kolesarsko stezo. Če pride nasproti intervencijsko vozilo, pa se morajo, pravijo, avtomobili spet umikati na kolesarsko stezo. Potem so tu še kolesarji, ki se kljub res dobri kolesarski stezi še vedno peljejo po cesti. Tako pravijo.

A dejstvo je, da so oblasti že septembra in oktobra, torej v za kolesarjenje slabših mesecih, naštele med delavniki 40 odstotkov več kolesarjev kot prej. Povprečno naj bi se peljalo med delavniki po tej cesti 337 kolesarjev na dan, kar je resnici na ljubo res malo – recimo deset ali dvanajst na uro, če upoštevamo, da se vozijo samo podnevi. Zagotovo pa jih precej več v prometnih konicah. Poleg tega so to šele začetki. Odsek se bo še podaljšal, skupaj z drugimi ukrepi pa lahko pozneje pričakujejo več kolesarjev.

Zakaj graditi kolesarske steze, če ni kolesarjev?

Če si kliknil na zgornjo povezavo, si videl, da je prostor kolesarjem odmerjen res razkošno, morda še preveč. Slabi trije metri so več kot dovolj, da se lahko kolesarja peljeta vštric, hitrejši pa ju lahko še vedno prehiti brez drame.

Dovolj široka steza za varno prehitevanje bi morala biti tudi sicer ideal povsod, kjer je to mogoče, če naj kolesarske steze dojemamo kot varne, a obenem tudi hitre, atraktivne. Široka steza dopušča tudi družabno kolesarjenje vštric. Glede tega so kolesarji po naši zakonodaji dejansko na slabšem kot voznik in sovoznik v avtomobilu.

Dovolj dolgo sem na svetu, da ne verjamem več v altruizem udeležencev v prometu. Ne verjamem, da voznike avtomobilov skrbi varnost kolesarjev. Niti Slovencev, niti Angležev. Žre jih to, da stojijo v gneči na vsega dvopasovni cesti, medtem ko se vsakih pet minut mimo ležerno pripelje kolesar. Gospoda, ki se spomni dogodkov izpred šestdesetih let, pa moti, da so na račun zasebnih zelenic to cesto razširili že leta 1960, zdaj, ko je promet gostejši, kot kadarkoli, pa še enkrat.

In to zato, da se tam mimo pripelje en kolesar vsakih pet minut.

Saj je logično, kajne?

Pritožbe sledijo neki logiki, a je obrnjena: ker ni kolesarjev, ni potrebe po širokih kolesarskih stezah. To spominja na logiko Slovenskih železnic, ki vzpostavi novo progo s tako obupnim voznim redom, da je nemogoče potovati z vlakom. Ker niso dovolj zasedeni, število vlakov še zmanjšajo. Jasno je, da se bodo nehali z vlaki voziti tudi nekateri, ki jim je ustrezal prejšnji vozni red.

Ali pa logika pluženja kolesarskih stez. Vsi vidimo, da pozimi kolesarji po mestu kolesarijo manj. Zato nima smisla plužiti kolesarskih stez, kajne? Še več! Sneg se s ceste odrine na kolesarsko stezo. Stanje na dveh cestah v Ljubljani je bilo v petek, dan po sneženju, tako, kot ga prikazujejo spodnje slike. V soboto je popolnoma enako.

Vozniki avtomobilov popenijo v trenutku, ko je na cestah več kot centimeter snega. »Cestarje je sredi decembra spet presenetil sneg,« se pridušajo že odkar pomnim. Zabavno bi bilo enkrat odriniti sneg s kolesarskih stez na ceste. Zakaj pa ne? Vendarle smo enakovredni udeleženci v prometu. Lahko bi po vzoru Filozofske fakultete, kjer nekaj časa uporabljajo za oba spola v svojih aktih kot nevtralno obliko moško in nekaj časa za oba žensko obliko, na enak način eno leto plužili samo ceste in drugo leto samo kolesarske steze.

Gradnja za prihodnost

Naj bo tista angleška kolesarska steza preširoka ali ne, v Veliki Britaniji očitno delajo nekaj prav, saj pritožbe na kolesarske steze letijo kar naprej. Zato, ker je nemogoče na obstoječem prostoru urediti korektne kolesarske steze in pločnike, ne da bi nekaj prostora odvzeli avtomobilom. To pomeni, da se gradi kolesarske steze za kolesarje. V tem primeru se bodo vozniki avtomobilov pritoževali.

Ne bodo pa se pritoževali, če se gradi kolesarske steze za voznike avtomobilov. Tako, da jih ne motijo. Tako, da so čim bolj neopazne. Tako, da silijo stotine kolesarje v zmanjševanje hitrosti, zato da lahko domačin z dvorišča dvakrat na dan odpelje po udobni klančini.

Ko se bodo kolesarske steze gradile za kolesarje, bodo vozniki avtomobilov besneli.

Sliši se jih bolje, ker jih je več kot kolesarjev. Ker jih je več, so tudi načrti obnov neambiciozni. Zato ni stanje na prenovljeni Tržaški cesti v Ljubljani nič boljše, kot je bilo. Ponekod je res bolje. Ponekod ni nič bolje. Ponekod je še slabše. Kolesarjev je sicer več, a bolj zaradi slabega javnega prometa, kot pa zato, ker bi ljudje izbrali kolo raje, kot avto. Infrastruktura pa je še vedno korak za potrebami že leta 2021.

Danes preširoka kolesarska steza bo morda čez pet ali deset let ravno pravšnja. Tista, ki je že zdaj preozka, bo preozka tudi čez pet ali deset let. Težava je v tem, da na njej ne bo dosti več kolesarjev, bo pa dosti več konfliktov z vsemi drugimi udeleženci.