10 najbolj nadležnih vprašanj za kolesarje

Bežni znanec na pikniku ne ve o čem bi se pogovarjal z vami, a nekdo mu pove, da kolesarite. Skoraj gotovo lahko pričakujete eno od vprašanj iz železnega repertoarja nepoznavalcev te tematike. Odgovarjamo, da ne bo treba vsakič znova vam. Shranite si povezavo in ko vas vprašajo, jo pošljite ter speljite temo pogovora na bolj zanimiva področja.

1 Zakaj si kolesarji brijejo noge?

Pravzaprav to večina že ve: »Zaradi aerodinamike,« se bodo nasmehnili in si ob tem mislili, da je to najbolj za lase privlečena teorija. In še prav imajo! Nekateri vedo, da se brijemo zato, da se rane bolje celijo. In zaradi masaže, da ne cuka. Vprašajo pa vseeno. Če jim nasedete in potrpežljivo odgovarjate, vas tudi vprašajo, kako pogosto je treba to početi. In s kakšno tehniko pravzaprav odstranjujete nebodijihtreba.

Vsi vemo, da se brijemo zato, ker je lepo. Mir boste imeli samo, če jim odgovorite točno to.

2 Koliko stane kolo?

Če stane dva tisočaka, bodo privzdignili obrvi. Če stane tri, bodo zazijali. Če vozite nekaj za pet tisoč evrov, pa vam bodo povedali, da za ta denar že dobite motor. Dvanajst jurjev? Proglasili vas bodo za norca. To je več, kot večina plača za rabljeni avto srednjega razreda. Če ste srečnež s superkolesom, vas bodo vprašali tudi, ali se sploh občuti razliko med kolesom za dva in deset tisočakov.

Najbolje je odgovoriti, da ste ga dobili za tisoč evrov, kar se sliši kot precej razumna cena, čeprav je še vedno več, kot stane povprečen televizor.

3 To je vse karbonsko, kajne?

To rekoč poznavalsko potrkajo po materialu in skušajo kolo potežkati. Po možnosti ga dvigujejo v zrak, ko sta v košaricah dva polna bidona. Potem občudujoče zavzdihnejo in vprašajo: »To je kakšne štiri kilograme, a?« Če je okvir titanov, bodo vseeno potrkali, a jih bosta hlad in zven kovine precej precej razočarala. Če jim poveste, da samo titanov okvir stane štiri tisočake, vam bodo povedali, da bi za ta denar dobili cel motor.

4 Koliko prestav ima?

Ta skoraj najbolj nepomemben podatek utegne nepoznavalce negativno presenetiti, saj se jim bo zdelo malo celo 24, kaj šele, če jih je samo 22 ali celo samo 11. Najbolj jih boste zamorili s teorijo. Opišite jim velikost verižnikov; povejte, da se prenosi podvajajo; razložite, da razmišljate o sistemu 1x. Če si želite narediti vtis, jim povejte, da obstajajo tudi elektronske prestave.

5 Ti ni nič dolgčas?

Nekomu, ki je sposoben tri ure skupaj gledati serije ali se peljati na drug konec Slovenije na izlet z avtom, se zdijo tri ure kolesarjenja ne samo nekaj napornega, ampak tudi strašansko dolgočasnega. Kaj vse bi lahko v tem času počeli in se bolj zabavali, kot le uživali v hitrosti, razgledih, svobodi in navsezadnje s samimi seboj … ko vam nihče ne zastavi tega vprašanja.

6 Kako to, da te ne boli rit?

To je največja skrb vseh, ki so enkrat v trenirki prekolesarili šestdeset kilometrov. Lahko jim začnete razlagati o bike fittingu, različnih oblikah sedežev glede na zadnjice pa o podlogah na kolesarskih hlačah, tudi o dobri ustrojenosti kože. Ali pa odgovorite, da nas v resnici vse ostalo boli še bolj.

7 Koliko kolesarjev je dopingiranih?

Običajno ne gre za vprašanje, ampak za trditev stoodstotno prepričanih. Kot kaki nadležni spletni komentatorji bodo brez sramu trdili, da so med prvimi stotimi na Franji vsi na dopingu, na Touru pa vseh 176. Poskušajte odgovoriti, da ni čisto tako, a obsojeni ste na neuspeh, saj se zdijo take hitrosti ljudem popolnoma nepredstavljive. Nekdo me je lani prepričeval, da na Franji od Ljubljane do Vrhnike ni mogoče voziti povprečno več kot 40 kilometrov na uro. Na Vrhniki, je razlagal, je smrdelo, ko je mimo priletela prva grupa. Smrdelo po dopingu. »Kako je smrdelo?« Dobesedno smrdelo, je rekel. Kakorkoli že smrdi doping oziroma znoj, ki se cedi in onesnažuje zrak s prepovedanimi emisijami.

8 Si že šel s kolesom na morje?

Prvič sem šel s kolesom na morje samo zato, da lahko na to vprašanje odgovorim pritrdilno. Običajno precej dolgočasna pot – vsaj za Ljubljančana – se zdi večini ultimativen podvig, saj bodisi poznajo nekoga, ki je šel, ali pa so pot na najbolj vroč poletni dan v gverilski maniri opravili sami. Z očetovo specialko iz osemdesetih in s spodnjicami pod kratkimi hlačami, krepčali pa so se s pivom v bifejih po poti. Nobenega niso izpustili, se pohvalijo.

Res je, v takem primeru je ultimativen podvig tudi kolesarjenje do Izole.

9 S tem kolesom gre z lahkoto 40, kajne?

Ne. Po ravnem gre le s težavo 40 kilometrov na uro. Razen, če ste na Franji v prvi grupi, a nikoli na vetru.

10 Kako pa kaj kolesarjeva erekcija?

Moj! Bog! Vprašajte na ulici kogar koli karkoli v zvezi z erekcijo. Tabu tema! Razen v pogovorih s kolesarjem, ko se zdi ljudem odveč kakršnakolidiskretnost. Ko je doktor Roger Minkow leta 1997 odprl pandorino skrinjico v zvezi s težavo, ki prizadene nekatere kolesarje – a tudi mnoge druge športnike ali nešportnike –, je bilo to sicer koristno, a odtlej ne gre brez tega vprašanja, kljub temu da se vozimo z dobrimi sedeži, dobrimi hlačami in da razbremenjujemo sistem s poganjanjem v stoje.

V teh primerih si zaželim, da bi bil ženska.

Se spomniš še kakšnega vprašanja, ob katerem se primeš za glavo? Napiši v komentar!