Z nagradami največ zaslužila Ceylin del Carmen Alvarado

Po oceni belgijskega portala HLN.be je Ceylin del Carmen Alvarado z nagradami zaslužila 126.180 evrov, skoraj 20.000 evrov več kot skozi vso sezono precej konstantni Eli Iserbyt. Na tretjem mestu je skupna zmagovalka svetovnega pokala, Annemarie Worst, ki je z nagradami zaslužila 97.280 evrov. Mathieu van der Poel, ki je bil v celi sezoni poražen le enkrat, je po zaslužkih iz naslova nagrad šele na šestem mestu (66.000 evrov), a ni skrivnost, da zasluži daleč največ. V ciklokrosu namreč najboljši ob pogodbah z ekipami precej zaslužijo tudi s štartninami. In te so pri moških še vedno mnogo višje kot pri ženskah.

16 zmag Alvaradove

Organizatorja serij DVV Trofee in Superprestige sta s sezono 2019/2020 vendarle izenačila denarne nagrade za ženske in moške. Najboljše in najboljši enako zaslužijo tudi na dirkah svetovnega pokala in na svetovnem prvenstvu, a je v svetovnem pokalu nagradni sklad za ženske še vedno bistveno manjši kot za moške. Med moške po vsaki dirki za svetovni pokal razdelijo 39.500 evrov, med ženske pa skoraj polovico manj, 20.100 evrov. Nagrade so namreč enake samo do četrtega mesta.

Annemarie Worst je v svetovnem pokalu zmagala trikrat in osvojila tudi skupno zmago, kar ji je prineslo 55.900 evrov, skoraj 13.000 več kot je v svetovnem pokalu zbrala Alvaradova. A Nizozemka s koreninami v Dominikanski republiki je zmagala v serijah Supeprestige, ki ji je prinesla 40.200 evrov, in DVV Trofee, kjer je na koncu zaslužila 35.430 evrov. Izjemen sprint na svetovnem prvenstvu v Švici ji je prinesel še 20 tisočakov, medtem ko je Annemarie Worst na drugem mestu zaslužila polovico manj.

Med ženskami je bila po zaslužkih z nagradami tretja Sanne Cant, trikratna evropska in svetovna prvakinja ter trikratna zmagovalka svetovnega pokala, ki pa letos v boju z odličnimi Nizozemkami ni našla prave forme. Zadovoljiti se je morala samo z majico belgijske državne prvakinje – že enajsto – in s 23.800 evri nagrad.

Pidcock najboljši »tujec«

Toon Aerts je bil najboljši zaslužkar v svetovnem pokalu (57.300 evrov), pred Elijem Iserbytom (48.200 evrov). Toda Iserbyt je bil uspešnejši v seriji DVV Trofee, ki mu je navrgla 32.295 evrov, med tem ko je v seriji Superprestige (22.820 evrov) zaostal za skupnim zmagovalcem in belgijskim državnim prvakom Laurensom Sweeckom (33.870 evrov). Prvi na lestvici, ki ni Nizozemec ali Belgijec, je Tom Pidcock. Zaslužil je 25.480 evrov, od tega deset tisočakov s tretjim mestom na svetovnem prvenstvu.

Enakost z napako

Večina se bo strinjala, da so bile v pretekli sezoni ženske dirke precej bolj zanimive od moških. V moški konkurenci je prevladoval Mathieu van der Poel. Na začetku sezone, ko se je moral do zmag prebijati iz ozadja, smo gledali poslastice, potem pa večinoma zehali. Kjerkoli se je pojavil, je bil zmagovalec znan vnaprej. Če van der Poel ni dirkal, je bilo sicer bolj napeto, toda manjkal je najboljši, kar je zmanjšalo tudi vrednost tekmovanja.

Konkurenca je bila precej bolj izenačena med ženskami, ki so se borile do cilja, za zmago pogosto v šprintih. Vseeno ženske še vedno zaslužijo precej manj. Štartnine, ki jih organizatorji izplačujejo najboljšim, so skrivnost, a pri najboljših pogosto presegajo deset tisočakov. Mathieu van der Poel naj bi s pogodbo in štartninami zaslužil sedemmestno številko, zato so zanj denarne nagrade le češnja na torti.

Alvaradova, ki je sicer van der Poelova ekipna kolegica v Alpecin-Fenixu, je po drugi strani z denarnimi nagradami zaslužila več, kot ji skupaj prineseta plača in štartnine. Toliko o enakosti …

Vseeno pa je položaj s tega vidika v ciklokrosu precej boljši kot v cestnem kolesarstvu. K temu bržkone pripomore tudi model krajših dirk, ki omogoča, da si gledalci v kratkem času drugi za drugo ogledamo žensko in moško dirko.