Vrhunec Toura bo druga alpska epizoda

Že prej kot po štirih urah in pol dirkanja, ko je prišel zadnji v cilj tudi Caleb Ewan (Lotto-Soudal) s svojo trojico pomočnikov, smo vedeli, da se kljub nekaj akcijam ni spremenilo skoraj nič. Lastnika ni zamenjala niti pikčasta majica. Pravim ljubiteljem tega športa, ki se priklopijo pred zaslon že zgodaj popoldne, vseeno ni bilo preveč dolgčas, sploh če uživajo v panoramskih posnetkih, in če lahko, potem ko zapelje peloton na stran ceste, tudi kaj postorijo v domače ali družbeno dobro.

Eksploziven začetek in mučno sestavljanje ubežne skupine

Skok na skok. Na prvem gorskem cilju je točko pobral Peter Nans (AG2R La Mondiale). Pozneje se je skušala ubežni skupini, ki se je počasi oblikovala, v precej bednem poskusu pridružiti pikčasta majica Benoit Cosnefroy (AG2R La Mondiale). Neuspešno.

Medtem ko sta se ravsala Peter Sagan (Bora-Hansgrohe) in zelena majica Sam Bennett (Deceuninck-Quick Step), pa se je med ubežnike izmuznil Matteo Trentin (CCC) in pobral 20 točk na letečem cilju. Bennettu je za točke malo mar, če jih ne dobi Sagan več, zato pa zdaj Slovaka ogroža tudi Trentin, ki zaostaja samo še za 12 točk.

S pobegom je poskušal celo Guillaume Martin (Cofidis), a so ga zatrli takoj in preprečili nevarnost, da bi morala Jumbo-Visma narekovati oster tempo skozi celo etapo.

V begu trije Ineosovi komandosi

Takoj po letečem cilju so v glavnini opravili nujne potrebe, spredaj pa sta vozili dve skupini, ki sta se sestavili v čedno 23-erico šele pred vzponom na Col de Porte. Pierre Rolland (B&B Hotels-Vital Concept) je s skokom pred gorskim ciljem pokazal, da si želi pikčasto majico. Maksimalnih pet točk je vzel tudi na Cote de Revel. Tam se je že izenačil s Cosnefroyjem.

A vprašanje je bilo, ali mu lahko v elitni skupini uspe zbrati vsaj točko na zadnjih dveh klancih. Ni šlo. Ineos Grenadiers išče po črni nedelji priložnost za etapno zmago in med ubežniki so bili Andrey Amador, Pavel Sivakov in Richard Carapaz. Dirkali so na zmagovalca lanskega Gira, ki je na koncu konkurente odstreljeval kot divjad. V ospredju je vztrajal Quentin Pacher (B&B Hotels-Vital Concept), a je bilo jasno, da ne bo zmagal.

Ob Carapazu so bili 25 kilometrov pred ciljem samo še Sebastien Reichenbach (Groupama-FDJ), Lennard Kämna (Bora-Hansgrohe) in trmasti Julian Alaphilippe (Deceuninck-Quick Step). Se kdo spomni, kdaj je nazadnje bežala resna skupina brez njega?

Kämnova generalka za kronometer

Alaphilippe je res vztrajen, a bil je naslednji na Carapazovem seznamu. Loulou je napad pokril v eksplozivnem slogu. Zdelo se je, da sta pečena Kämna in Reichenbach, a sta na tempo ujela, takrat pa je Alaphilippa odezalo, kot bi prišel pod nož mesoreznice. Spet je pogledoval v zobnike – že prej je menjal kolo –, ampak občutek imam, da mu ni bilo jasno, zakaj ne more držati enakih vatov, kot jih je lani. Leto dni nazaj bi verjetno na tak skok odgovoril s protinapadom, letos pač ne gre.

Naslednji skok, naslednja žrtev: Reichenbach. Naslednji skok: Carapaz! Potem ko Kämna zvito ni menjal, je tik pod vrhom pohodil, zdelo se je, da za točke na gorskem cilju. A mladinski svetovni prvak v kronometru leta 2014 in svetovni prvak med mlajšimi člani leta 2017 je opravil delo na ravnini in zadnjem vzponu do konca ter zmagal s poldrugo minuto prednosti. Na strminah prelaza Peyrol proti Danielu Martinezu (EF) ni šlo, tokrat pa je naredil popravni izpit in rešil Boro-Hansgrohe, letos eno najbolj aktivnih ekip pred polomom. Bora-Hansgrohe ni več samo Sagan. Postaja ekipa s širokim naborom šampionov in med njimi je tudi 24-letni Kämna. Sprašujem se, kaj lahko naredi na sobotnem kronometru.

Pogačar ne brani bele, ampak napada rumeno majico

Petnajst minut zadaj je svojo dirko vozila glavnina, ne več prav velika. Za razburjenje je že zgodaj še enkrat poskrbel Guillaume Martin s svojim adjutantom Nicolasem Edetem. Kar boleče je bilo gledati, kako zanesljivo je Jumbo-Visma delovala ob tem poskusu. Brez panike, brez resnega pospeševanja. Imel je dvajset skeund prednosti, a ujeli so ga na tempo in to je bilo to. Konec dirke? Ne.

UAE Emirates si želi dokazati, da resno računajo na rumeno majico. Na zadnjem klancu se je postavil v ospredje David de la Cruz in navil dovolj močno, da sta odpadla Nairo Quintana (Arkea-Samsic) in Alejandro Valverde (Movistar), a ne dovolj za to, da ne bi slednjič prevzel poveljstva Wout van Aert (Jumbo-Visma).

Belgijec je v krasnem slogu – razen, da so mu očala stala postrani – še bolj raztegnil skupino, a Pogačar je nekaj moral narediti. Pospešil je 400 metrov pred ciljem, z Rogličem in vsemi ostalimi za hrbtom. To ni bil skok, le pospeševanje. Skočil je 200 metrov pred ciljem Miguel Angel Lopez (Astana), in pridobil nekaj dolžin kolesa, prisilil Pogačarja v lov, a na koncu nihče ni pridobil niti sekunde. Je bil tokrat Roglič močnejši od Pogačarja? Morda. Ampak Rogliču ni več treba pridobivati sekund.

Vprašanje, če je lahko po tej demonstraciji UAE Emirates bolj samozavestni. Rekel bi, da ne. Lepo pa je, da so pokazali zobe. Spodobi se, da drugouvrščeni napada rumeno majico. To je pravzaprav nujno, ne glede na to, da je Pogačar na svojem prvem Touru, da je že zmagal dve etapi, da je mlad in da ima belo majico tako rekoč zagotovoljeno. Če se seveda ne zlomi. Tadej Pogačar je šampion, zato ne pričakujemo, da prinese domov belo majico, ampak da se bori za zmago.

Kaj pripravlja lanski zmagovalec Toura?

V grupettu je bilo simpatično spremljati Egana Bernala (Ineos Grenadiers). Ne vem kaj naj si mislim o njegovi izjavi, da je cel dan trpel in da ga zdaj, razen hrbta, boli še koleno. Da je pravzaprav sesut. Ko se je kot škratek sproščeno vozil med šprinterskimi zverinami, mahal v kamero in se pomenkoval s športnim direktorjem, je bil videti, kot da je na kofirajdu. In kot da že od nedelje ni preveč razočaran, kot da je pričakoval, da se bo prej ali slej zlomil. Tako je bilo videti.

Ampak vsi pričakujemo, da bo danes poskusil v kraljevski etapi, ki je edina na letošnjem Touru po njegovem okusu. Zmagati želi v velikem slogu. Morda z napadom iz skupine favoritov. Potem ko so imeli včeraj prosto tudi njegovi pomočniki, se ne bi čudil, če bi Ineos Grenadiers prevzel vajeti etape. Bernalu bi prišla zmaga še kako prav, če se želi tudi v naslednjih letih uveljavljati kot resen kapetanski kandidat na Touru.

Še bolj nujno potrebuje zmago šef ekipe Dave Brailsford, ki ga mediji vrtijo na ražnju z očitki, da je nareidl napako pri selekcioniranju ekipe za Tour. Britancem gre v nos, ker sta doma ostala Chris Froome in Geraint Thomas. Po bitki je veliko generalov, a general mora biti Brailsford. Govori se o slabih odnosih znotraj ekipe. Froome in Thomas sta namignila, da se sama nista povsem strinjala z izločitvijo iz ekipe in po govoricah moštvo ni bilo zadovoljno z načinom, kako vozi Bernal, ali pa so vedeli, da je zanič. Pa je res zanič?

Seveda ne. Verjetno je močnejši kot Thomas in Froome. Vedno je bil zraven Rogliča in proti njemu izgubljal šele v šprintih. Bernal je odličen kolesar, ki je imel en zelo slab dan. Danes lahko naredi red. Verjetno mu vsi privoščimo zmago. Že zaradi frizure.

Kaj nas čaka v sedemnajsti etapi?

Novi vzpon na Touru

Ena etapa, tri dirke