Luka Mezgec prvi poraženec. Grand Colombier je druga priložnost za Bernala.

Neizprosna Bora-Hansgrohe zadaja pod Saganovim vodstvom šprinterjem fizično, ljubiteljem pobegov pa duševno bolečino. A spet so ostali praznih rok, Sunweb pa se je z drugo zmago zavihtel med najuspešnejše ekipe. Odličnemu Luki Mezgecu je veselje pokvaril samo Søren Kragh Andersen.

A.S.O./Alex Broadway

Po dolgih letih končno spet gledamo vojno za zeleno majico, ki pa se ne bije samo na šprintih, ampak od štarta do cilja, v etapah, ki bi morale biti za glavnino sproščujoči, čeravno nekoliko dolgi izleti. Proti temu nima nič proti Jumbo-Visma: tričetrt časa je včeraj vlekla Bora-Hansgrohe in nekaj malega še CCC, medtem ko so morali rumeno-črni samo paziti na Primoža Rogliča. Obupujejo pa specialisti za pobege.

Brezvoljni kandidati za pobege

Thomas De Gendt (Lotto-Soudal) je po novih neuspešnih poskusih na Twitterju objavil prodajni oglas za svoj nekoliko rabljen, a za zmage še kako primeren par nog. Po etapi je bil frustriran tudi Stefan Küng (Groupama-FDJ), ki mu je nekaj časa delal družbo Edward Theuns (Trek-Segafredo), od 82. kilometra pa je bilo švicarskega in evropskega prvaka, veliko ime, kar težko gledati samega, ko je mlatil komaj 30 kilometrov brez vsake možnosti na uspeh. Küng podcenjuje slovansko trmo, ki vodi Petra Sagana (Bora-Hansgrohe), četudi na koncu v zameno za izčrpavanje ekipe zbere smešno malo točk.

A.S.O./Alex Broadway

Bolj je na mestu vprašanje, kako je možno, da ne gre v beg nobena druga ekipa. Kar nekaj jih krvavo potrebuje rezultat ali pa nimajo česa izgubiti: AG2R La Mondiale je ostal brez nesrečenega Romaina Bardeta in danes še brez Pierra Latoura, ki je odstopil zaradi poškodbe iz prve etape. Movistar. CCC. Cofidis. Israel Start-Up Nation! Total Direct Energie. NTT. B&B Hotels-Vital Concept. Zakaj ne gredo v beg? Verjetno zato, ker so vsega naveličani. Kako naj bežijo, če je povprečna hitrost v tako zahtevni etapi 43,4 kilometrov na uro?

Visok vložek, malo zaslužka

Kar počne Bora-Hansgrohe, spominja na dolgotrajen skupinski samomor, v katerega se je na Col du Bealu vključil še Deceuninck-Quick Step. Saganovim fantom je uspelo mukoma zlomiti Sama Bennetta, ki je skoraj vzdržal do vrha vzpona, čear recimo niti približno ni zmogel Caleb Ewan (Lotto-Soudal), znebili pa so se tudi Bryana Coquarda (B&B Hotels-Vital Concept).

Potem smo gledali napeto dirko dveh ekip in se spraševali, kdaj bo Deceuninck-Quick Step vendarle obupal v upanju, da Sagan iztrži čim manj. Trajalo je dolgo … in to se je izmučeni Bori-Hansgrohe v zapletenem zaključku po lyonskih gričih maščevalo. Tam so bili brez Lukasa Pöstlbergerja, ki je obstal sam ob cesti z defektom. Medtem ko je Bora-Hansgrohe še kar pritiskala, so belo-modri v družbi zelene majice udobno križarili do cilja.

A.S.O./Alex Broadway

Za Mattea Trentina in Grega van Avermaeta je vlekel tudi CCC, a a v Lyonu so prižigali petarde tisti, ki so vozili v zavetrju. Sunweb, ki je imel v precej razredčeni skupini pet mož, je odrgnil zaveso in začel šov že na začetku predzadnjega klanca. Resno se je odpeljal Tiesj Benoot. Ko so ga ujeli, je zaposlil preživele Lennard Kämna (Bora-Hansgrohe), za njim je na zadnjem vzponu poskusil Thomas De Gendt, najbolj resno pa se je s tremi silovitimi pospeševanji v istem napadu odpeljal Julian Alaphilippe (Deceuninck-Quick-Step). S helikopterskega posnetka je večina zamudila zanimiv skok Ineosovega kolesarja, ki se je skušal nalepiti na poskočnega Francoza in šele kasneje se je izkazalo, da je planil v napad nihče drug kot Egan Bernal. Ni pa ga spregledal Wout van Aert, ki je rumeno majico zanesljivo pripeljal zraven.

Tiesj Benoot v prvem Sunwebovem napadu

Tiesj Benoot v prvem Sunwebovem napadu A.S.O./Alex Broadway

Mezgec pokazal zobe – dobesedno

Z lansko formo bi Alaphilippe verjetno celo zmagal, a letos po brutalnih skokih ne vzdrži dovolj dolgo. Je pa je njegov nevaren poskus povzročil kaos, iz katerega so se izvili Marc Hirschi, to je bil drugi Sunwebov poskus, Sagan in Van Avermaet. Ubijalska kombinacija, a premajhno vrzel je mimogrede zaprla Jumbo-Visma, iz povsem sebičnih interesov, samo zato, da je ostal Roglič na varnem. Peter Sagan je obupano klical na pomoč, ampak njegovi pomočniki so bili uničeni.

A.S.O./Pauline Ballet

Mimo tarče so torej ustrelili trije Sunwebovi največji sovražniki – in 3200 metrov pred ciljem je bil pravi čas za tretji napad, ki ga je s pripravnega položaja genialno izpeljal Søren Kragh Andersen. Tisti, ki bi morali za njim, so se gledali, dokler ni odgovornosti vzel v roke Mitchelton-Scott. Jack Bauer je – s tremi Sunwebovimi fanti na zadnjem kolesu, šele za njimi se je postavil Mezgec! – lepo potegnil, a 1200 metrov pred ciljem je bilo odločno prepozno in Danec je imel precej časa za slavje že pred ciljno črto.

Mezgec je izvlekel drugo mesto v čednem slogu, s pospeševanjem med Petrom Saganom in Casperjem Pedersenom (Sunweb, kaj pa drugega). Pred desetimi leti bi drugo mesto slavili, tokrat pa smo mu sicer ploskali, a smo se tudi tolkli po glavi. Še najbolj Luka sam. Če bi včeraj dvignil roke, bi svet ob še enem slovenskem zmagoslavju podivjal in ne vem koliko časa bi trajalo, da bi si opomogli. Vendar je pomembno, da je po nekaj precej očitno zadržanih šprintih spet pokazal zobe in da se zaveda, da se lahko ob nekoliko bolj zapletenih šprintih postavi ob bok najboljšim.

Lov na zeleno na dolge proge

Sagan je zaostanek za Bennettom zmanjšal na 43 točk – pridobil je premalo, le 23 točk. Pred letečim ciljem je ob pomoči Maximiliana Schachmanna investiral kar nekaj kilokalorij za 15 točk, a Bennett se je za njim sprehodil do desetih. Danes lahko Irec celo kaj pridobi, saj je leteči cilj že na 58. kilometru, do tja pa ni klanca – in Bennett je danes vložil precej manj energije kot Sagan, čeprav je kar srce zabolelo ob pogledu na zeleno majico, ki s stisnjenimi zobmi lovi na vetru.

Nekateri ocenjujejo, da Bora-Hansgrohe s svojo vožnjo uničuje ostale šprinterje, zato da bi se zlomili v Alpah in odšli domov še pred Parizom. To bi bila skoraj nemoralna praksa, s kateri bi Bora-Hansgrohe marsikoga razbesnela. Na ta način bi se lahko znebili nekaterih šprinterjev, težko pa Sama Bennetta, ki se je očitno odločil, da zelene majice ne bo izgubil. Ima ekipo, ki lepo skrbi zanj, saj jim prinaša zmage in še nekaj evrov. Peter Sagan doslej ni vrnil moštvu ničesar. Zoprna reč, vendar pa za trikratnega svetovnega prvaka človek potrpi, tudi ko mu ne gre.



Kaj nas čaka v petnajsti etapi?

Štart: Lyon (193 m)
Cilj: Grand Colombier (1501 m)
Razdalja: 174 km
Višinska razlika: 3700 m
Prava gorska etapa s tremi zahtevnimi klanci na isto goro po treh od štirih cest, ki se vzpenjajo na Grand Colombier. Odločala bo tudi vzdržljivost in predvsem Egan Bernal lahko pokaže, koliko ga je res v hlačah na terenu, oblikovanem za njegova kolumbijska pljuča.
Kolesarji bodo prespali v Lyonu in se iz hotela zapeljati na štart tako rekoč z bicikli. Sto kilometrov je trasa ravninska, leteči šprint bo na 58. kilometru. V ritmih polke se bo zaplesalo čez 40 kilometrov. Pristop na Grand Colombier čez Montee de la Selle de Fromentel je najstrmejši, najhuje pa je v zadnji tretjini. Cesta je ozka, z dolgimi do 18-odstotnimi odseki, poročajo pa celo o 22-odstotni rampi kak kilometer pred vrhom. To ni lep vzpon, ni razgleda vse do manjše planote, kjer se gre desno na vrh, tokrat pa se zavije levo na še eno obskurno cesto, ki spominja na kozjo stezo. Strm, nevaren spust, na katerem je dobro biti spredaj.
Po spustu je le malo ravnine, potem se že začne počasen vzpon na Col de la Biche, najprej bolj položno po razglednem terenu, potem po ozki cesti skozi gozd. Poročajo o neenakomernem klancu, pred gorskim ciljem pa se cesta še malo spusti, preden se spet napne za dober kilometer. Zahteven je tudi spust po slabi cesti z dolgimi ravninami in nekaj hitrimi ovinki.
Pred zadnjim vzponom, tokrat po najbolj ikonični poti na Grand Colombier, sledi 14 kilometrov vožnje po lepi cesti v dolini Rone. V Culozu pa se začne vzpon, ki slovi po serpentinah sredi vzpona. Klanec, dolg 17,4 kilometrov s skoraj 1300 metri višinske razlike bo najboljše zaposlil za okoli 50 minut. Vzpon je neenakomeren, začne se strmo, z 10-odstotnimi odseki na soncu izpostavljeni cesti, po sedmih kilometrih pa se skoraj zravna in kakšna dva kilometra je vzpon nekoliko bolj prizanesljiv pred naslednjo strmino z do 12-odstotnimi odseki. Po 13 kilometrih se spet poravna, malo je celo spusta, zaključek pa je spet strm, še najbolj na koncu.

Kdo so kandidati za zmago?

Bo Bora-Hansgrohe spet norela do letečega cilja in tvegala, da je na koncu tam prvi Bennett, drugi Michael Mørkøv in šele tretji Sagan? Napovedati letos karkoli takega, kot je pobeg večje skupine visoko usposobljenih fantov, je nehvaležno. A jutri lahko vseeno računamo na to. Ali jim bo uspelo, je odvisno od tega, kako visoko je Jumbo-Visma na lestvico ekipnih vrednot postavila etapne zmage. In seveda od interesa Ineosa Grenadiers. Če Bernal resno računa na napad, bodo verjetno skušali otežiti dirko nizozemski ekipi. Če bodo spet nekoga pustili v beg, kar bi bilo zelo koristno, potem ne smejo dovoliti, da si ubežniki privozijo visoko prednost. Vprašanje pa je, če si upajo spet izčrpati sami sebe.

Na dveh gorskih ciljih prve kategorije in na zaključnem ekstra kategorije bo na voljo vsega skupaj 40 točk, torej več, kot jih ima vsega skupaj Benoit Cosnefroy (AG2R La Mondiale). V zadnjih nekaj dneh ni pokazal, da si zasluži pikčasto majico, oblačil jo je bolj zato, ker se še nihče ni resno potrudil zanjo. Jutri lahko nekdo zbere 20 točk, četudi potem pred ciljem mimo padejo najboljši v skupnem seštevku. Če bi na primer v etapi zmagal Roglič, kar je povsem verjetno, bi lahko pikčasto majico teoretično oblekel tudi on.

A.S.O./Alex Broadway

Če se bo rumeni majici ponudila priložnost za zmago, jo bo vzel. Ni mu treba napadati. Dovolj je, da sledi Bernalu, a še bolj verjetno je, da bo poskušal z napadi Tadej Pogačar (UAE Emirates). Pred dnem počitka je to sicer zadnja etapa, zato ne bo nihče varčeval, a bodo – razen morda tisti, ki zaostajajo že toliko, da nimajo česa izgubiti – gotovo čakali na zadnji vzpon. Navsezadnje imajo tam 50 minut časa za čarovnijo.

A.S.O./Alex Broadway

Med mogočimi ubežniki, ki lahko resno upajo na uspeh, ne bi odpisal tistih, ki so bežali že v trinajsti etapi. Daniel Martinez, Hugh Carty in Neilson Powless (vsi EF Pro Cycling) so se včeraj po težkem dnevu udobno vozili v skupini s Samom Bennettom, tam je bil tudi Maximilian Schachmann (Bora-Hansgrohe). V begu bi bilo zanimivo videti tudi Davida Gauduja (Groupama-FDJ), Jesusa Herrado (Cofidis) in Marca Solerja (Movistar). Odpisal ne bi niti Adama Yatesa (Mitchelton-Scott), ki si z odličnega 7. mesta v skupnem seštevku ne more privoščiti bega, lahko pa se z dobro vožnjo vmeša med Kolumbijce.

Komentarji

Za komentiranje se prijavi

Nov uporabnik?Ustvari račun.