Hirschi končno z glavno nagrado. V 13. etapi gre spet zares.

Včerajšnje dogajanje je spominjalo na enodnevne dirke. Kandidati za rumeno majico niso sodelovali v spopadu ekip, ki so prišle po etapne zmage. Šesterici ubežnikov je vse upe ubila Bora-Hansgrohe v obupanem poskusu, da bi Peter Sagan nadoknadil del izgubljenega po kazni v prejšnji etapi. Saganu ni moglo uspeti: lakota po zmagi je bila prevelika in na koncu se je Sunweb izkazal z najmočnejšo ekipo, Marc Hirschi pa je dokazal, da je med najmočnejšimi na dirki.

Nova zvezda je rojena

Po pričakovanjih Deceuninck-Quick Step ni dovolil Petru Saganu v beg in na letečem cilju za sedmo mesto in devet točk sta bila od Slovaka znova močnejša Sam Bennett in njegov lead out Michael Mørkøv. Sam Bennett je na Cote de la Crouz du Pey pričakovano odpadel, a tudi Sagan se je držal preostanka glavnine z zobmi.

Tam se je začel Sunwebov šov. Z Marcom Solerjem (Movistar) sta se iz glavnine oddvojila Søren Kragh Andersen in Tiesj Benoot. Pozneje sta za njimi planila March Hirschi in Maximilian Schachmann (Bora-Hansgrohe). Rodilo se je vprašanje, ali je Bora-Hansgrohe delala, ne za Sagana, ampak za Schachmanna, ki se po zlomu ključnice na Dirki po Lombardiji drži odlično. Nikjer ni bilo Juliana Alapahilippa, v ospredju pa so se Soler, Schachmann in Quentin Pacher (B&B Hotels-Vital Concept) znašli v primežu treh kolesarjev Sunweba in že vedeli, da jim verjetno ni pomoči.

Najmočnejši je bil Marc Hirschi, ki se je z vso močjo odpeljal na zadnjem klancu. Z obrazno mimiko daje ves čas vtis, da bo vsak čas shodil, a njegov slog izraža neverjetno moč in osupljivo neustrašen je tudi na spustih. V nobenem trenutku se ni zdelo, da ne verjame vase, kot je izjavil ob klasičnem vprašanju, kako se počuti po zmagi.

Ob Tadeju Pogačarja in Remcu Evenepoelu, ki sta eksplodirala že v svoji prvi sezoni na najvišji ravni, smo na Hirschija kar malo pozabili, čeprav je bil lani na Klasiki San Sebastian tretji. Letos po drugem, tretjem in prvem mestu na Touru ni več dvomov o njegovem razkošnem talentu, ki ga bo razkazoval tudi na največjih klasikah, kot so Liege–Bastogne–Liege, Amstel Gold Race, Dirka po Lombardiji in glede na spustaške sposobnosti tudi Milano–San Remo.

Alaphilippe atraktivno, a noro

Nihče si ni bolj zaslužil zmage in nihče ni bil močnejši od Hirschija, a presenečalo je dogajanje v veliki zasledovalni skupini, kjer se niso mogli dogovoriti za lov. Morda zato, ker so se bali obeh Sunwebovih članov, Nicholasa Rocha in Sørena Kragha Andersna, ki sta se v vlaku s slabim voznim redom vozila z brezplačnima vozovnicama.

In kaj je delal Julian Alaphilippe (Deceuninck-Quick Step)? Potem ko je zamudil odločilne trenutke za pravočasni napad, morda preprosto zato, ker ni imel nog, je brezglavo norel in z napadi upočanjeval zasledovalno skupino. Ko je bilo jasno, da nima možnosti, je še naprej kuril prepotrebno energijo. To smo pričakovali od Pierra Rolanda, ki je premični oglasni pano za verigo hotelov B&B Hotels (imajo ga tudi v Ljubljani, če še niste vedeli – jaz nisem) in prehranske dodatke Vital Concept. Ne bi pa tega pričakovali od Alaphilippa, ki ima danes novo priložnost za zmago.

Bora-Hansgrohe dela za Jumbo-Vismo

Marc Hirschi je dobil na gorskem cilju pet točk in lahko teoretično že danes obleče pikčasto majico. Če se bo podal v boj zanjo, to ne bo presenetljivo, sploh ker lahko potem zmaga še v kakšni etapi. Kdor je pričakoval, da bo za pikčasto majico tekmoval Ilnur Zakarin (CCC), je bil včeraj razočaran, saj je Rus odstopil. Kolesariti z nalomljenimi rebri nima nobenega smisla. Bolj bizarno je, da si jih je nalomil ob padcu med nevtralizirano vožnjo pred štartom 11. etape. Postal je 16. žrtev letošnjega Toura.

Peter Sagan je prišel v cilj 13., kar sploh ni slabo. V cilju je bil 24 minut pred Samom Bennettom. Toda štejejo točke. V celi etapi jih je pridobil 16. Premalo. Vseeno imam občutek, da ga bo velik zaostanek za Ircem samo še podžgal. Morda bomo prikrajšani za veliki dvoboj, gledali pa bomo veliki boj z mlini na veter.

Če bo Bora-Hansgrohe nadaljevala z diktiranjem tempa v nekaterih etapah, bo to v pomoč Jumbo-Vismi, ki je lahko včeraj večino časa kolesarila udobno, v zavetrju. Roglič bi si včeraj verjetno želel udobnejšega tempa, ampak bil je enak za vse – v nasprotnem primeru bi Jumbo-Visma opravila v ospredju več dela kot Ineos Grenadiers.

Kaj nas čaka v trinajsti etapi?

Kaj bo danes rekel Sagan?

Zanimivo bo videti, ali bodo vsaj tokrat pustili ubežnikom, da opravijo med seboj. Tako bi bilo na običajnem Touru. Če računa na nove točke, bo moral tokrat v beg tudi Sagan. Bo to dopustil Deceuninck-Quick Step? Se lahko ponovi včerajšnji dan in bo Bora-Hansgrohe še enkrat garala za to, da se s Saganom znebijo Sama Bennetta?

Tokrat je profil za Sagana videti bolje, saj je že na 25. kilometru začetek 10-kilometrskega vzpona na Col de Ceyssat s povprečnim 6-odstotnim naklonom. Že tam bi se lahko znebili Irca, a sta do cilja še dva krajša, vendar ne prav lahka vzpona. V kraju Lanobre lahko Sagan na 111. kilometru pobere 20 točk – če ga ne bi oprala Matteo Trentin (CCC) ali Bryan Coquard (B&B Hotels-Vital Concept) – in se približa Bennettu na 46 točk, potem pa udobno počaka na avtobus s šprinterji. Težava je v tem, da je to zadnja etapa, kjer lahko resno računa na to, da bo osvojil na letečem cilju vse točke, Bennett pa nobene.

Če mu je ostalo nekaj moči, lahko Marc Hirschi že danes obleče pikčasto majico. Benoit Cosnefroy in Nans Peters (oba AG2R La Mondiale) sta v zadnjih dneh počivala, zato lahko podaljšata izpostavljenost svoje ekipe še za kak dan.

Eksploziven zaključek

Če ne prej, se lahko beg zgodi na četrtem kategoriziranem vzponu, ki se začne na 126. kilometru, a tam se bo dirka med Jumbo-Vismo in Ineosom Grenadiers počasi začela razvnemati in ubežniki v tem primeru ne bodo mogli pridelati velike prednosti.

Egan Bernal napoveduje napad v Centralnem masivu in danes je lahko njegov dan. Odločilno bo delo Rogličeve ekipe, ki se bo verjetno spet potrudila diktirati visok tempo na Col de Néronne in preprečiti napade. Zanje so zainteresirani tisti, ki ne morejo veliko izgubiti. Recimo Adam Yates (Mitchelton-Scott), če bo zavohal priložnost za zmago. Ali Enric Mas (Movistar), Richard Porte in Bauke Mollema (oba Trek-Segafredo). Tu so tudi odlični pomočniki: Tom Dumoulion (Jumbo-Visma) – a je klanec morda zanj prestrm), Richard Carapaz (Ineos Grenadiers) in Warren Barguil (Arkea-Samsic), ki lahko odigrajo dvojno igro: napadejo etapno zmago ali počakajo na svojega kapetana in ga povlečejo do zaključnega vzpona.

Ključno bo, koliko bo Jumbo-Visma uničila samo sebe, ampak verjetno bomo na koncu gledali borbo mož na moža. Težko je verjeti, da bi se zgodila pred zadnjim klancem, a če bodo v igri odbitne sekunde na Col de Néronne, bi se lahko že tam formirala manjša skupina. V vsakem primeru je strm vzpon bolj primeren za Bernala. Če se bo otresel Rogliča, se bo to zgodilo prvič letos.

Zavezništva že drugi teden?

Je možno zavezništvo med Kolumbijci, h kateremu je naglas pozival Miguel Angel Lopez (Astana)? Roglič bi se znašel v primežu skokov, pokrivati bi moral Naira Quintano (Arkea-Samsic), Rigoberta Urana (EF Pro Cyling), Bernala, Lopeza, morda še Sergia Higuito in Daniela Martineza (oba EF Pro Cycling), če slučajno prideta k sebi. Toda doslej sta ostala ob Rogliču, ko je šlo zares, samo dva Kolumbijca: Quintana in Bernal. Ne oba hkrati. Vsakokrat pa je bil zraven Tadej Pogačar (UAE Emirates). Če bodo pakt sklenili Kolumbijci, zakaj ga en bi tudi Slovenca?

Ne pozabimo niti na Francoza: Romain Bardet (AG2R La Mondiale) je tako rekoč domačin, Guillaume Martin (Cofidis) pa je tih kot noč v gorah, a eksploziven kot petarda.

Lahko pričakujemo večje razlike? Seveda. Lahko se celo zgodi, da rumena majica zamenja lastnika. Vendar pa razlik v cilju ne bomo merili v minutah. Ne pozabimo, da doslej na cesti ni bil Roglič nikoli v cilju niti sekundo pred Bernalom. Njegovo vodstvo je posledica bonifikacij. Pred najboljšimi si je doslej privozil občutno prednost na cesti samo Tadej Pogačar. Tokrat mu ne bodo pustili dihati. Res pa je, da tudi v osmi in deveti etapi ni pobegnil, ker bi mu pustili, ampak ker je bil najpogumnejši. Če že ne najmočnejši.