Tour 2021: Bretonska dvodejanka

Kdo potrebuje prolog ali šprintersko etapo, če začetek dirke začinita etapi, na katerih lahko zmaga puncheur, grimpeur ali šprinter. Christian Prudhomme je napisal osnutek odličnega scenarija, a na koncu morajo biti za dober kolesarski triler na terenu samozavestni in pogumni kolesarji za to desetletje. Če je bila zmaga Juliana Alaphilippa (Deceuninck-Quick Step) v prvi etapi pričakovana, je z napadom na rumeno majico v drugi etapi Mathieu van der Poel (Alpecin-Fenix) presenetil vse.

Ko je v rumenem Francoz, se vedno spomnijo na Hinaulta

Alaphilippe je zmagal v etapi na dirki Tirreno-Adriatico in na Valonski puščici, ampak gotovo si je želel veliko več in enako tudi šef Volčjega krdela Patrick Lefevere, ki je z odslovitvijo Sama Bennetta in vpoklicem Marka Cavendisha v ekipo precej tvegal. Alaphilippe je že v prvi etapi skoraj rešil dirko ekipi, ki letos zmaguje manj kot v preteklih letih. Na impozanten način je zaključil odlično delo Traktorja Tima Declercqa, ki se mu je kar zasmejalo, ko se je že zgodaj v prvi etapi postavil na čelo pelotona, ter ostalih, ki so mu pripravili vlak za dolg napad na ene vrste šprinterski klanec.

Ključen je bil verjetno Dries Devenyns, ki je iz ozadja šprintal s prestavo več, ko je že letelo. Nekaj je rekel Francozu, ta je pokimal, pa sta šla. Mathieu van der Poel v barvah dresa iz šestdesetih let, ko je za ekipo Mercier dirkal njegov ded Raymond Poulidor, je lahko to norost samo nemo opazoval. Konec je bilo sanj o rumeni majici, ki je Poulidor, na Touru trikrat drugi v generalnem seštevku ni oblekel nikoli. Tako smo mislili tisti, ki o kolesarstvu razmišljamo na starokopiten način.

Alaphilippe pa je že prebudil teorije, da je lahko za Bernardom Hinaultem prvi Francoz po letu 1985, ki lahko obleče rumeno majico. A jasno je bilo, da to ni njegov namen. Dirka po Franciji je zanj trasirana v prvih dveh etapah. Potem pa niti ne. S slavjem daleč pred ciljem je na cesti v Landernauju pustil čeden ščepec sekund. Alaphilippe ne bo zmagal na Touru. Verjetno nikoli. A ne bom se čudil, če bodo z ekipo poskusili neverjetno in se potrudili dobiti majico nazaj še za kak dan.

Ko bo v rumenem MVDP, se bomo vedno spomnili na Poulidorja

Van der Poel v prvi etapi ni imel nog, v drugi pač. Prvi napad na Mur de Bretagne se je zdel butast, ampak butasto je MVDP napadel že marsikdaj in zmagal. Na Touru je to teže kot na Tirreno-Adriaticu, a se zdi skoraj neverjetno, da ga Deceuninck-Quick-Step ni aktivno lovil. So pozabili, da je na vrhu vmesni cilj z bonifikacijskimi sekundami? Ne, Julian Alaphilippe verjetno ni imel nog. MVDP je dirkal pametno: pobral je bonus sekunde in do zaključnega vzpona 13 kilometrov počival Vse je naredil vse prav. Stvari je vzel v roke in pokril napada Naira Quintane (Arkea-Samsic) in potem še prehiter napad preveč samozavestnega Sonnyja Colbrellija (Bahrain Victorious).

MVDP je naredil domačo nalogo. Preračunal je sekunde. In presenetil vse. Tako kot prejšnji dan Alaphilippa, bi ga lahko verjetno premagala samo dva, ki pa imata do konca dirke še veliko resnega dela.

Zdaj vse zaposluje vprašanje, koliko časa bo v Franciji vztrajal van der Poel, ki želi v Tokiu zmagati na olimpijskem krosu. Menda ima v ekipi tako dober status, da se lahko odloči sam. Svoje delo je sicer opravil. Po sredinem kronometru bo težko obdržal rumeno majico, ampak do tja je na voljo še nekaj bonifikacijskih sekund, ki jih bo težko pobral – a tudi to ni nemogoče. Ste si predstavljali, da bo v drugi etapi nadoknadil 18 sekund zaostanka in jih pretopil v osem sekund prednosti?

Za zmagovalcema slovenska polka

Tadej Pogačar (UAE Emirates) in predvsem Primož Roglič (Jumbo-Visma) v izjavah za javnost ves čas razlagata, da imata na Touru cel kup tekmecev. Mediji marsikaj napihnejo, ampak tudi v pelotonu je jasno, da sta tekmeca predvsem drug drugemu in da tudi to odpira možnosti nekomu tretjemu. Da se v resnici bojita predvsem drug drugega, se je pokazalo v obeh etapah, ko bi se morda lahko borila za zmagi, a sta se otipavala kot zverini pred resnim spopadom.

Se napoveduje možnost, da ne bo Roglič vlekel Pogačarja niti en meter? Če si to lahko privošči, bo jasno po sredinem kronometru. V igri bonifikacijskih sekund je bil boljši Pogačar, ki je dobil dva od treh medsebojnih šprintov. Med kandidati za rumeno majico sta edina pobirala bonifikacijske sekunde in pri tem se nista kaj dosti ozirala na presenečenji prvih dveh etap, Wilca Keldermana (Bora-Hansgrohe) in Jacka Haiga (Bahrain-Victorious).

Zastrašujoče ni toliko to, da imata Richard Carapaz in Geraint Thomas (Ineos Grenadiers) kot največja tekmeca za njima že več kot 15 oziroma več kot 25 sekund zaostanka, ampak to, da sta odpadala, še preden sta Slovenca sploh pokazala zobe. To ne pomeni, da lahko Slovenca mirno spita in se še naprej posvečata predvsem dvoboju. Gotovo pa malo slabše spijo grenadirji. Kljub temu, da so se v nedeljo lepo postrojili pred Bretonskim zidom, za zdaj ne dajejo vtisa elitnega odreda.

Čas vlakov je minil

Predvsem jih je, še bolj kot Jumbo-Vismo in UAE Emirates, prizadela smola zaradi padcev v drugi etapi. Richie Porte in Tao Geoghegan Hart bosta super koristna pomočnika, ampak skrivaška taktika zdaj odpade, saj sta v boju za najvišja mesta samo še Thomas in Carapaz. Lahko stavijo na sloviti vlak? Ne. Kolesarstvo se je v zadnjih dveh letih preveč spremenilo. Z vlakom so lahko zmagali lani na Giru, ko je ključno vlogo odigral Rohan Dennis. Po drugi strani niti vrhunski vlak ni lani pomagal do zmage Primožu Rogliču, zato so letos taktiko spremenili. Ineos Grenadiers bo moral napadati. Imajo pa ne enega, ampak dva navidez premočna tekmeca, kar bo to samo še otežilo.

V vseh treh ekipah pa so ranjeni zaradi obeh padcev v prvi etapi. O tem, da samopromotorji, ki so na cestah zaradi sekunde slave in ne zaradi dirke, niti nima smisla razpredati. En bedak lahko povzroči za nekaj sto tisoč evrov materialne škode in hude poškodbe, ob tem pa tudi odločilno spremeni potek dirke.

Hudo se je poškodoval Marc Hirschi (UAE Emirates), Tony Martin (Jumbo-Visma) je ves v povojih, Israel Start-Up Nation je ostal brez aduta za skupno razvrstitev, ker Michael Woods in Dan Martin zaostajata preveč, Movistar od včeraj dirka brez Marca Solerja in na dobro generalno uvrstitev lahko računa samo še Enric Mas. Na koncu bo odločalo tudi, kako bodo lahko dirkali ranjenci Zdaj imajo k sreči na voljo štiri, pet etap, ko načeloma ne bo večjih pretresov.

Končno prihajajo na sceno šprinterji

Precej zanimanja za zeleno majico so pokazali že na letečih ciljih v prvih dveh etapah. Najbolje kaže Michaelu Matthewsu (Bike Exchange), ki je bil drugi v prvi etapi, a je samega sebe razočaral v drugi. Toda čisto druga pesem so klasični šprinti in v teh bo letos na voljo kar 400 točk. S serijo zmag se lahko kaka raketa močno oddalji od drugih ne da bi se ubijala na letečih ciljih.

Današnja etapa še ne bo razkrila vseh kart, marsikdo se lahko pač v ozadju znajde zaradi minimalne napake, po dveh zaporednih šprintih pa bomo približno že vedeli … kako resno lahko računa na osmo zeleno majico Peter Sagan (Bora-Hansgrohe). Drugo pomembno vprašanje je, kako se bo znašel Mark Cavendish (Deceuninck-Quick Step), ki lahko samo teoretično ujame Eddyja Merckxa s 34 zmagami na Touru. Arnaud Demare (Groupama-FDJ) tokrat nima cele ekipe kot na lanskem Giru, a je na zadnjih pripravljalnih dirkah v šibki konkurenci pokazal vzpon forme.

Udarno ekipo ima Alpecin-Fenix s Timom Marlierjem in Jasperjem Philipsenom in zanimivo bo videti, ali bo svojo priložnost dobil Wout van Aert (Jumbo-Visma).

Kdor stavi varno, bo evro investiral v Caleba Ewana (Lotto-Soudal), za katerega je Tour druga postaja do letošnjega cilja: zmagati v etapi v istem letu na vseh treh grand tourih. Pojavljajo se namigovanja, da bo predčasno odstopil, ampak, na Touru se to ne dela. Če bo v boju za zeleno majico, si odstopa gotovo ne bo privoščil. Preveč vabljiva pa je tudi zmaga na Elizejskih poljanah.

Po dveh šprinterskih etapah … kronometer

Od rezultatov kronometra bo odvisna dinamika dirkanja v dveh edini alpskih etapah. Bo moral Pogačar že napadati? Kako bo odgovarjal Roglič? Kako bo dirkal Ineos Grenadiers? Bodo Wilco Kelderman Jack Haig, Bauke Mollema (Trek-Segafredo), David Gaudu (Groupama-FDJ), Enric Mas (Movistar), Rigoberto Uran (EF Education-Nippo) in še kdo ostali v boju za zmago? Ali vsaj za prva tri mesta?

Vmes pa je še sedma etapa, skoraj 250 kilometrov dolgo mučenje, kjer bomo računali na Mateja Mohoriča (Bahrain Victorious). Če je v prvi etapi naredil luknjo in je bil Alaphilippe za njim zaradi tega kar malo siten, je dajal Moho v drugi etapi vtis komandanta. Vedno je bil tam, kjer je moral biti in z visoko dvignjeno glavo nadziral položaj … pri tem pa ni niti odprl ust. Težko bo priti v beg … še težje bo zmagati, če bo zraven Thomas De Gendt (Lotto-Soudal). In še vedno mislim, da Julian Alaphilippe ni rekel zadnje – na predzadnjem klancu sedme etape namreč delijo bonifikacijske sekunde. Verjetno se motim, a naj bo to moj mali prispevek k senzacionalizmu.