SP 2021, pred žensko dirko: Svet proti Nizozemkam

Zadnja leta je za Nizozemke neuspeh vse, kar ni zmaga. Medtem ko v ženskem kolesarstvu delajo na Nizozemskem vse prav, Belgija razen Lotte Kopecky nima potencialne zmagovalke. Britanci bodo računali na Lizzie Deignan, Italijani na Eliso Longo Borghini in Marto Bastianelli, Španci na Mavi Garcio in Danci na Emmo Norsgaard. V slovenski reprezentanci bo imela glavno vlogo Eugenia Bujak.

Nizozemska velesila z udarno osmerico

Med osmerico je prav toliko potencialnih zmagovalk. V ekipi so štiri nekdanje svetovne prvakinje, ki so skupaj zbrale sedem naslovov svetovnih prvakinj. Poleg Anne van der Breggen (2020, 2018), Annemiek van Vleuten (2019), Chantal van den Broek-Blaak (2017) in Marianne Vos (2013, 2012, 2006) še dvakratna in aktualna svetovna prvakinja v kronometru Ellen van Dijk, svetovna prvakinja v ciklokrosu Lucinda Brand in nizozemska državna prvakinja Amy Pieters.

Marianne Vos naj bi bila najmočnejše orožje za svoj že četrti naslov svetovne prvakinje. Letos je zmagala Gent–Wevelgem in Amstel Gold Race ter z dvema zmagama na Giru povečala bero zmag na tej dirki na 30. Konec avgusta je bila v odlični formi na dirki svetovne serije Simac Ladies Tour, kjer je dosegla tri etapne zmage. Trasa s kratkimi klanci in veliko verjetnostjo šprinta manjše skupine je kot nalašč zanjo.

Nizozemke imajo še dve šprinterski orožji. Demi Vollering je s 24 leti najmlajša v ekipi in je letos zmagala na dirki La Course Tour de France, odlično pa se znajde tudi v Belgiji: zmagala je na Liege–Bastogne–Liege, na nizozemski Valonski puščici je bila druga, dobro pa pozna tudi ceste letošnjega prvenstva: na Brabantski puščici je bila letos druga. Amy Pieters ima manj trofej, je pa aktualna državna prvakinja.

Že prej pa lahko računamo na napade od daleč. Annemiek van Vleuten je v vrhunski formi, kot je zanjo običajno, že vso sezono. Letos je zmagala med drugim na Dirki po Flandriji v svojem slogu: s 13 kilometrov dolgim pobegom. Zelo bo poskusila tudi letos, morda ne z mislijo na zmago, ampak v pomoč šprinterkam.

Mnogi omenjajo kot potencialno zmagovalko po dolgem pobegu tudi Lucindo Brand, ki se je lani bolj posvetila ciklokrosu in ostala praktično nepremagljiva na vseh frontah zimskega cirkusa. Po naporni zimi je letos štirikrat zmagala tudi na cesti. Pred sezono ciklokrosa je v izvrstni formi, kar je dokazala z zmago v zadnji etapi na Dirki po Ardechu. Trasa v okolici Leuvena ustreza odličnim ciklokrosistkam in če katera, se zna Brand slabo uro skupaj voziti po takem terenu nepredstavljivo hitro.

Seveda ni nemogoč scenarij, da na koncu z dolgim begom zmagata Chantal van den Broek-Blaak, letos prva na Strade Bianche in generalna zmagovalka Simac Ladies Toura, ali Ellen van Dijk. Na zadnjih štirih reprezentančnih akcijah je bila dvakrat druga (vožnja na čas na EP in ekipna štfeta na SP) ter dvakrat prva (cestna dirka na EP in kronometer na SP).

Anna van der Breggen ima letos že deset zmag, pred svetovnim prvenstvom pa je preutrujena, da bi lahko resno računala na mavrično majico. Pri 31 letih je celo med mlajšimi v reprezentanci, a kariero vseeno zaključuje. Na zadnjem svetovnem prvenstvu bo pomočnica.

Italija s tremi orožji

Tudi italijanski selektor Dino Savoldi računa na šprint manjše glavnine, zato naj bi imeli glavno vlogo izkušena Marta Bastianelli in mlada Elisa Balsamo, z daljšim begom pa bo lahko poskušala Elisa Longo Borghini.

Marta Bastianelli, svetovna prvakinja leta 2007, je odlična šprinterka in se odlično znajde na klasikah. Med 34 kariernimi zmagami sta tudi Gent–Wevelgem in Brabantska puščica leta 2018 in Dirka po Flandriji leta 2019. Letos je zmagala trikrat: na Dirki po Švici, La Perigord in pred dvema tednoma v peti etapi Dirke po Ardechu.

Mladinska svetovna prvakinja leta 2016 Elisa Balsamo se po odlični sezoni za tri leta seli v Trek-Segafredo. Na začetku sezone je zmagala na Veliki nagradi Oetingena in se na belgijskih klasikah redno uvrščala med najboljših pet. Ne nepomembno: na Brabantski puščici, na klancih, kjer bodo dirkale jutri, je bila tretja.

Elisa Longo Borghini bi raje dirkala na dolgih klancih v Valoniji, v Flandriji pa lahko poskuša z daljšim napadom in prisili tekmice v lov.

Velika Britanija po drugi naslov Lizzie Deignan

Lizzie Deignan je bila svetovna prvakinja leta 2015 v Richmondu, takrat še kot Lizzie Armitstead. Do danes se je poročila in leta 2018 sezono izpustila zaradi rojstva hčere, sicer pa ves čas krojila vrh. Letos se ji pomladanski začetek sezone ni izšel, junija ji je uspelo zmagati na dvoetapni Dirki po Švici, dobro je dirkala tudi na Giru, na olimpijskih igrah pa prišla na sedmo mesto. Cel drugi del sezone je sicer posvetila svetovnemu prvenstvu, kjer bo nastopila v šestčlanski ekipi.

Belgija stavi na Lotte Kopecky

Na svetovnih prvenstvih so Belgijci najuspešnejši vseh časov, prav drugače velja za Belgijke: nazadnje je zmagala Nicole van den Broeck leta 1973, vsaj na medaljo pa čakajo od srebrne Jenny de Smet leta 1979. Lani je bila najboljša Valerie Demey na 50. mestu. Toda letos kaže bolje: šele drugič po 2016 bo na svetovnem prvenstvu nastopila Lotte Kopecky.

Letos blesti, dosegla je osem zmag, od tega oba naslova državne prvakinje. Dirka tudi v ciklokrosu in proge, kakršna je jutrišnja, ji ležijo. Spomladi je zmagala Le Samyn, druga je bila na Gent–Wevelgem, z etapno in generalno zmago je blestela na Dirki po Belgiji in zmagala na zadnji etapi ženske Vuelte.

Lahko zmaga? Težko, a obliž na desetletja životarjenja belgijskega ženskega kolesarstva bi bila katerakoli medalja ali celo uvrstitev med prvih pet.

Danke za mlajšo članico Emmo Norsgaard

Prvo ime je Emma Norsgaard, ena najboljših mladih kolesark pod 23 let v precej izkušenem ženskem pelotonu. Odlična je predvsem na belgijskih klasikah, solidna v kronometru in težko premagljiva v šprintih manjših skupin. Na taki dirki ima boljše možnosti od Cecilie Uttrup Ludwig, ki se bolje znajde na daljših klancih.

Nemke na krilih zlate medalje v štafeti

Zlata medalja na ekipni štafeti je bila morda za mnoge presenečenje, toda nemška ženska ekipa je odlična in na svetovnem prvenstvu bodo nastopile v sedemčlanski zasedbi. Največ lahko verjetno pričakujemo od Lise Brennauer, mojstrice tlakovanih klasik. Letos je bila tretja na Gent–Wevelgem in zmagovalka šprinta za drugo mesto na Dirki po Flandriji. Katerakoli medalja ne bi bila preveliko presenečenje.

Španke si želijo težko dirko

Mavi Garcia je Lani je zaslovela z maratonskim begom na Stradah Bianche, ko jo je na koncu strla samo Annemiek van Vleuten. Najboljše rezultate je letos dosegla na Dirki po Ardechu: skupno drugo mesto. Na eksplozivni dirki ima možnost samo, če ji uspe z dolgim begom.

ZDA z zmagovalko letošnje Brabantske puščice

Coryn Rivera (ZDA) je blestela leta 2017, ko je zmagala na Dirki po Flandriji, tretja pa je bila na Gent–Wevelgem. Letos je v precej slabši formi, zato pa lahko Američanke računajo na Ruth Winder, ki se ob koncu sezone upokojuje. Nazadnje je zmagala pred dvema tednoma v četrti etapi na Dirki po Ardechu, druga je bila na Klasiki San Sebastian, spomladi pa je zmagala na Brabantski puščici.

Poljska za Niewiadomo

Poljakinje nastopajo s šestčlansko ekipo, glavno ime pa je Kasia Niewiadoma. Bolje se znajde na daljših klancih, ampak gotovo bo poskusila z daljšim napadom na flandrijskem krogu.

Slovenija: Eugenia Bujak, Urška Bravec, Špela Kern, Urška Žigart

Eugenia Bujak je lani s 14. mestom v Imoli dosegla najboljši slovenski ženski rezultat na svetovnih prvenstvih in gotovo je cilj, da ga še izboljša. V Belgiji dirka dobro: lani je bila sedma na Omloop Het Nieuwsblad, letos osma na Dwars door Vlaanderen. Daleč najboljši rezultat je dosegla letos na Veliki nagradi Plouaya pred tremi tedni: šesto mesto. Urša Pintar je zaradi poškodbe odsotna, v ekipi so še Urška Bravec, Špela Kern in Urška Žigart, ki pa se je nekaj loteva in upajmo, da bo vseeno štartala.