SP 2021, po dirki žensk: Belgija enako kot Nizozemska: brez zlata

Svetovno prvenstvo v Flandriji brez Paterberga, Koppenberga, Kapelmuura in Oude Kwaremonta? Nič hudega! Morda celo bolje. Verjetno nas je večina pričakovala težjo dirko na flandrijskem krogu, toda kljub temu, da je ženska dirka zares eksplodirala šele v Leuvenu, je bila to še ena poslastica. Če ne gledate ženskih dirk, ste si sami krivi.

Malo dogajanja na flandrijskem krogu

Na poti Antwerpna do Leuvena se ni zgodilo skoraj nič. Po dobrih 30 kilometrih je skočila Urška Bravec, ki ji je sledila Luksemburžanka Nina Berton. Pridobili sta deset sekund prednosti, a že po treh kilometrih je bilo izleta konec. V Leuvenu so se v ospredje postavila Britanke, verjetno bolj ali manj zato, da so se prepričale kakšen je krog v dirkalnih pogojih. Peloton se je takoj razredčil.

Ne glede na tehnično zahtevnost dirkanja po mestnih ulicah pa vsi govorijo predvsem o flandrijskem krogu, kjer smo pričakovali resno sovražnost. A dogajalo se je malo. Nizozemke niso odprle ventilov, verjetno tudi zato, ker je Demi Vollering crknil pogon kolesa. In to dvakrat.

Na Moskestraat, ko se je zgodilo drugič, je celo tekla po klancu, preden je na ravnini dobila rezervno kolo. To je bilo na strehi avtomobila nekje na sredini in še brez prednjega obročnika. To razumem. Vsi bicikli ne morejo biti pri strani. Ne vem pa, zakaj ni mehanik vsaj malo pospešil koraka, zakaj je privil os s ključem, kakršne so uporabljali, ko je bila Nizozemska še pomorska velesila, in kako je bilo mogoče, da mu je Vollering pobegnila, ne da bi jo sploh potisnil naprej. Noro.

Vse je bilo oranžno

Resni napadi so se začeli po vrnitvi v Leuven. Nevarno se je prva odpeljala Elise Chabbey, potem Marlene Reusser, očitno sta imeli načrt, ki je bil njuna edina možnost. Enako optimistično je morala razmišljati Mavi Garcia, ki ji je uspelo bežati od 24 do 11 kilometrov pred ciljem, ves čas z minimalno razliko. Lovile so Nizozemke, predvsem Annemiek van Vleuten in Ellen van Dijk. Odpadla je Lotte Kopecky in čeprav je priključila nazaj, je bilo jasno, da Belgijke ne bodo odpirale šampanjca.

Ko so Mavi Garcio ujele, sem se spraševal, ali je smiselno, da Nizozemke napadajo vsevprek, če je cilj, da zmaga Marianne Vos, kar je postalo povsem očitno tudi na terenu. Za gledat je bilo odlično, toda izstreljenih je bilo ogromno nabojev. Vollering je pol flandrijskega kroga lovila priključek, a je dirkala odlično tudi v zaključku. Ellen van Dijk je skakala kot obsedena. Kar naprej je pospeševala Annemiek van Vleuten, resno se je za nekaj dolžin odpeljala tudi Lucinda Brand. Take napade, a daljšega diha in bolj organizirano, sem pričakoval na flandrijskem krogu.

Vmes je na klancu Wijnpers dvakrat napadla še Kasia Niewiadoma in drugič, šest kilometrov pred ciljem, s seboj potegnila četverico, med njimi pa je bila tudi Marianne Vos. Kaj vendar počne tam, sem si mislil, ampak zmagovalka 238 dirk že ve, kaj dela. No, napad se ni izšel.

Ekipni poraz Nizozemske

In Nizozemke so norele prav do konca in najbolj me je presenečalo, da ni nihče izpostavil, da je bila to mala norost, dokler niso same priznale prav tega.

Kilometer pred ciljem so se v ospredje postavile Italijanke, ki jih nismo videli prav dosti, razen Elise Longo Borghini, ki je pokrivala napade, ko je bilo nujno. Ob pospešku Marie Giulia Confalonieri, so bile Nizozemke pregloboko v rdečem, razen Vos. Nič hudega. Priklopila se je na italijanski vlak, kar je bilo skoraj idealno.

Ko je pospešila Longo Borghini, je Elisa Bolsamo ravno gledala naokoli, tako da je morala pokriti luknjo, obe pa sta pospešili tako učinkovito, da je Vos komaj priključila sama, medtem ko so bile ekipne kolegice precej neuporabne. Longo Borghini je izvedla strašno dolg lead-out in Vos je naredila v bistvu vse prav – razen, da pač ni mogla odšprintati 23-letne Italijanke. Jo je kakšnega vata več stala akcija dobrih pet kilometrov prej? Morda. A bistvena težava je bila v tem, da ni imela ekipnih kolegic, ko jih je potrebovala.

V pelotonu niso samo Nizozemke

Vsi pričakujejo, da bo kar naprej zmagovala v šprintih Marianne Vos, ker je pač Marianne Vos, ampak končno prihaja nova generacija. Elisa Bolsamo je mladinska svetovna prvakinja leta 2016, večkratna prvakinja na velodromu in letos redno v ospredju v šprintih, zato je tudi podpisala triletno pogodbo s Trek-Segafredom. Menda je tudi odlična pianistka. Njena zmaga tako ni veliko presenečenje, čeprav smo morda bolj pričakovali, da bo šprintala Marta Bastianelli. Zakaj? Ker šprinta že od nekdaj?

Nizozemke so po olimpijskih igrah izgubile zmago še na svetovnem prvenstvu, kar je morda skoraj mala nacionalna katastrofa, a za žensko kolesarstvo je koristno, da zmagujejo nova imena. Bolj je šokantno, da so obakrat izgubile zaradi porazne taktike, čeprav načeloma kot ekipa funkcionirajo dobro, neglede na to, da je na kupu toliko zvezdnic.

Kaj sledi? Ekipa Nizozemske je stara v povprečju več kot 31 let, mlajša od trideset je samo Demi Vollering. Letos se poslavljata Anna van der Breggen in Chantal van den Broek-Blaak, ki bosta poslej športna direktorica in trenerka v ekipi SD Worx. Nizozemska reprezentanca se bo morala pomladiti, kar pa ne pomeni, da bo zazevala luknja.

Kasia Niewiadoma je vedno blizu, a težko zmaguje, na takšni dirki pa bi bilo to tako rekoč nemogoče. Mali čudež je, da je izvlekla tretje mesto, ki si ga je res trdo prigarala. Morda je za marsikoga manjše presenečenje četrto mesto Kate Blanke Vas, zame niti ne, potem ko sem celo zimo gledal kako vozi Madžarka ciklokros v Belgiji. Drugo mesto pod 23 let na evropskem prvenstvu res ne pomeni veliko v elitni kategoriji, ampak ta odlična ciklokrosistka dirka od junija za SD Worx in je bila na Vuelti že šesta in četrta. Zdaj mi je žal, da je nisem izpostavil kot favoritinje, ker bi izpadel grozno pameten. Stara je šele 20 let!

Odlična Špela Kern

Eugenia Bujak očitno ni imela svojega dne, zato pa me je res presenetila Špela Kern. Letos dirka bolje kot kadarkoli, a visoko jo lahko vedno pričakujemo na dirkah z daljšimi klanci. Na Dirki po Ardechu, ki velja za eno najtežjih, je bila letos v generalnem seštevku deveta. Poznajo pa se ji tudi izkušnje z dirk v Belgiji, kjer nastopa redno.

Včeraj je dirkala pametno, štedila je z močmi, na koncu, ko je šlo res v smrt, pa je bila na elastiki. Kolikor sem ujel med prenosom, je bila vsaj v enem trenutku morda premalo agresivna, ko bi se lahko z začelja skupine brez prevelikega davka prerinila bolj proti sredini, ampak tako je bilo videti s kavča, zato res ne želim biti preveč pameten.