S probiotiki do zdravega črevesja

Gre ža žive mikroorganizme, ki ob prejemu v zadostni količini skrbijo za zdravo črevo in tako kotistijo zdravju celotnega telesa, pomagajo pa tudi preprečevati in zdraviti mnoge bolezni.

Probiotiki so zelo robustni mikrobi

Da si mikroorganizem zasluži naziv probiotik mora uspešno preiti v črevo in se tam priti. Na poti mu velik izziv predstavljata želodčni in žolčni sok. Veliko jih je v fermentiranih mlečnih izdelkih in drugih fermentiranih živilih, kot sta denimo kislo zelje in kisla repa ter seveda v prehranskih dopolnilih in zdravilih.

Probiotiki lahko vsebujejo različne mikroorganizme. Najpogostejše so bakterije iz skupin Lactobacillus in Bifidobacterium. Kot probiotike se pogosto uporablja tudi kvasovke, še posebej  Saccharomyces boulardii.

Različne vrste probiotikov učinkujejo različno

Probiotiki slovijo kot mojstri za vzdrževanje zdravega prebavnega trakta in imunskega sistema, vendar zaradi vpliva na stanje v črevesju praktično vplivajo na zdravje celotnega telesa. Če določena vrsta probiotikov pomaga preprečiti neko bolezen, to ne pomeni nujno, da ji je kos tudi druga vrsta probiotikov. Nekatere bolj vplivajo na imunski sistem, druge na živčni, tretje spet na nekaj drugega.

Probiotike še posebej svetujejo ob uživanju antibiotikov. Ti se bojujejo proti bakterijskim okužbam, a žal ne delujejo le proti bakterijam, ki nam povzročajo težave, temveč so lahko njihova tarča tudi koristne črevesne bakterije. Prav zato zdravljenje z antibiotiki pogosto spremljata driska ali zaprtost. Probiotiki poskušajo v tem primeru ohraniti oziroma vzpostaviti zdravo črevesno floro.

Kateri probiotik kupiti?

Probiotiki so vzhajajoča zvezda v svetu prehranskih dopolnil. Na trgu jih je mnogo in se med seboj precej razlikujejo. Ko se namenimo kupiti probiotike, se kaj kmalu soočimo s podobno dilemo kot pred sladoledarno. Na voljo je na desetine okusov, mi pa se ne moremo odločiti, katerega bi izbrali. Iz godlje se lahko izvlečemo s pol-pol kepicami, a pri probiotikih tako žal ne gre. Za katerega se odločiti? Na to žal ni enotnega odgovora.

Probiotiki se razlikujejo po številu bakterijskih kolonij, po bakterijski vrsti, po številu bakterijskih vrst in po tem, ali jim je dodan tudi prebitoik.

Zavedati se moramo, da ima vsak posameznik edinstveno sestavo mikrobne združbe. Če določeni probiotiki koristijo prijatelju, ne pomeni da bodo tudi nam. Preprosto moramo poskusiti in upati, da bodo prijeli. Seveda, pa je potrebno za njihov učinek počakati vsaj dan ali dva. Ob jemanju antibiotikov je odvisno tudi, za kakšno učinkovino gre in kateri probiotik jim bo kos.

Pri nakupu nas zlahka prinesejo naokoli. Zadnja leta je tržišče preplavljeno z novimi prehranskimi dopolnili. Kako tudi ne, če že skoraj vsak išče rešitev za svoje težave v tabletah. Zaradi skokovitega porasta je bil z letom 2013 ukinjen postopek prve prijave. Kaj to pomeni? Ministrstvo za zdravje ne sprejema več prvih prijav za prehranska dopolnila in ne vodi seznama prehranskih dopolnil, ki so v prometu v Republiki Sloveniji.

Prehranska dopolnila torej niso več pod nadzorom, zato nam lahko dobesedno prodajo sladkor, pakiran v kapsule. Z zdravili je drugače, saj so strogo nadzorovana. Če kupimo probiotike, ki se prodajajo kot zdravilo, bomo zagotovo prejeli deklarirano vsebino … a jih žal tudi mastno plačamo.

Probiotikov ne kupujemo na zalogo, saj se s časom nekoliko zmanjša število živih probiotičnih bakterij.

Kaj so prebiotiki?

Na kratko: snovi, ki spodbujajo rast, razmnoževanje ter aktivnost probiotikov oziroma črevesnih bakterij. Prebiotiki so za človeka neprebavljivi ogljikovi hidrati, saj za njihovo izgradnjo nimamo potrebnih encimov. Najbolj znana prebiotika sta inulin in oligofruktoza, vrsti prehranske vlaknine. Ti dve spojini sta lahko živilom dodani, ali pa ju zaužijemo z živili, v katerih sta prisotni naravno.

Najboljši naravni viri prebiotikov so cikorija, artičoka, ječmen, laneno seme, beluši, česen, por, oves, stročnice, špinača in banana (bolj kot je zelena, boljši prebiotik je). Za laktozno intolerantne je prebiotik tudi laktoza. Njihovo telo namreč ne tvori encima laktaze, ki je potreben za razgradnjo laktoze, zato jo fermentirajo črevesne bakterije.

Prebiotiki lahko dopolnjujejo prehransko dopolnilo probiotikov. Poskrbijo za zadostno količino hranil probiotikom, tako da hitro in učinkovito vzpostavijo ravnovesje v črevesju. Kombinacijo probiotikov in prebiotikov imenujemo simbiotiki.

Probiotiki iz domačega hladilnika

Korist probiotikov je neizmerna. A ponje ni treba v lekarno ali specializirano trgovino. Veliko jih najdemo v fermentiranih mlečnih izdelkih (jogurt, skuta, siri, kefir, pinjenec, kislo mleko), fermentirani zelenjavi (kisla repa, kislo zelje), vloženi zelenjavi (kisle kumarice, rdeča pesa …). Zadnje čase pa je čedalje bolj popularna kombuča – fermentiran zeleni ali črni čaj.